Nalaganje dokumenta...
Navodilo za ugotavljanje in zamejničevanje posestnih meja parcel
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 2-83/1976, stran 0 DATUM OBJAVE: 28.1.1976
VELJAVNOST: od 5.2.1976 do 23.4.2021 / UPORABA: od 5.2.1976 do 23.4.2021
SRS 2-83/1976
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 24.4.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.
83. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel
Na podlagi 35. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-141/74) izdaja direktor Geodetske uprave SR Slovenije
NAVODILO
za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel
za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Zaradi evidentiranja v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se posestne meje parcel ugotavljajo v mejnem ugotovitvenem postopku skladno z določbami 11. do 17. in 27. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-141/74) in po določbah tega navodila, kolikor se ne ugotavljajo oziroma določajo v sodnem postopku.
2. člen
V mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku ugotovljene ali določene posestne meje parcel se morajo zamejničiti po določbah tega navodila.
Po določbah tega navodila se morajo zamejničiti tudi posestne meje, ki se izven mejnega ugotovitvenega postopka oziroma sodnega postopka uradno določijo v naravi na podlagi odločb pristojnih organov ali na podlagi veljavnih načrtov za urejanje prostora ter posestne meje, ki se v skladu z določbami 33. člena zakona o zemljiškem katastru prenesejo v naravo po podatkih zemljiško- katastrskega operata.
3. člen
Za ugotavljanje oziroma določanje in zamejničenje meja zemljišč v splošni rabi in železniških zemljišč se uporabljajo tudi tehnični predpisi organov oziroma organizacij, ki upravljajo ta zemljišča, kolikor niso v nasprotju z določbami tega navodila.
4. člen
Ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel se v mejnem ugotovitvenem postopku mora opraviti:
1.
pred izvedbo zemljiško-katastrske izmere za namene nove izdelave zemljiškega katastra na območju cele katastrske občine ali njenega dela;
2.
pred izvedbo parcelacije zemljišč v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra;
3.
če lastnik oziroma uporabnik to zahteva, čeprav ne gre za primere iz 1. in 2. točke tega člena.
Stroški za ugotovitev in zamejničenje posestnih meja v primerih iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka bremenijo tistega, ki je zahteval izvedbo parcelacije oziroma ugotovitev in zamejničenje posestnih meja, kolikor se udeleženci ne dogovorijo drugače.
5. člen
V mejnem ugotovitvenem postopku se ugotovijo in zamejničijo:
1.
posestne meje, ki so že evidentirane v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi, kolikor niso bile predhodno že ugotovljene in zamejničene v mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku;
2.
posestne meje, ki dejansko obstojajo v naravi, niso pa evidentirane v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi;
3.
posestne meje, ki se na novo ustanovijo zaradi prometa z nepremičninami, dedovanja, sporazuma med lastniki oziroma uporabniki zemljišč o izravnavi meja, menjave zemljišč v agrarnih operacijah in podobno.
Posestne meje iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se ugotovijo in zamejničijo po njihovem nespornem poteku v naravi; ob ugotavljanju posestnih meja iz 1. točke pa se mora upoštevati tudi stanje v zvezi z mejami, ki je evidentirano v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi, in sicer na način, ki je predpisan s tem navodilom.
Posestne meje iz 3. točke prvega odstavka tega člena se ugotovijo in zamejničijo po njihovi predhodni določitvi v naravi; ta mora biti v skladu s pogoji, ki jih določijo prizadeti lastniki oziroma uporabniki zemljišč, oziroma v skladu s pogoji, ki so določeni v aktih, ki so podlaga za njihovo ustanovitev.
6. člen
Posestne meje, ki se na novo ustanovijo na podlagi odločb v zvezi z razlastitvijo oziroma prisilnim prenosom pravice uporabe na zemljiščih, odločb o uvedbi komasacijskega postopka, odločb o razdelitvi komasacijskega sklada in odločb o arondaciji kmetijskih zemljišč ter na podlagi veljavnih načrtov za urejanje prostora, se ne ugotavljajo v mejnem ugotovitvenem postopku; navedene posestne meje se v naravi določijo v skladu s pogoji, ki so dani v odločbah oziroma načrtih, ki so podlaga za njihovo ustanovitev.
Posestne meje iz prejšnjega odstavka se morajo po njihovi določitvi v naravi zamejničiti na način in po postopku, ki je s tem navodilom predpisan za zamejničenje posestnih meja v mejnem ugotovitvenem postopku; zamejničenje se mora opraviti v navzočnosti prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, ki morajo biti vabljeni k sodelovanju vsaj 8 dni pred postopkom.
O izvršenem zamejničenju po določbah drugega odstavka tega člena sestavi uradna oseba, ki vodi postopek, zapisnik, ki ga podpišejo vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki zemljišč.
Nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov oziroma uporabnikov v postopku zamejničenja posestnih meja po določbah tega člena ali njihovo nesoglasje s tako izvršenim zamejničenjem ne zadrži postopka za izvedbo sprememb glede novo nastalih posestnih meja v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi.
7. člen
Meje parcel, ki so bile ugotovljene ali določene v mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku ali določene po določbah 6. člena tega navodila, morajo biti geodetsko izmerjene in izvedene v zemljiško-katastrskem operatu na način in po postopku, ki sta določena s predpisi za izdelavo in vzdrževanje zemljiškega katastra.
8. člen
Mej parcel, ki so v zemljiškem katastru evidentirane po predhodno opravljenem mejnem ugotovitvenem postopku, ni mogoče ponovno ugotavljati, razen če je bila z odločbo pristojnega organa ali s sodbo sodišča določena obnova mejnega ugotovitvenega postopka.
V mejnem ugotovitvenem postopku tudi ni mogoče ugotavljati mej parcel, ki so v zemljiškem katastru evidentirane po predhodno izvedenem sodnem postopku.
9. člen
Posestne meje parcel, ki so bile zamejničene po določbah tega navodila in ki so postale v naravi nespoznavne, ker so bila uničena, poškodovana ali samovoljno premeščena mejna znamenja, se na zahtevo lastnikov oziroma uporabnikov ali po odločbi sodišča oziroma drugega pristojnega organa prenesejo v naravo na podlagi podatkov iz elaborata zamejničenja, ki je predpisan s tem navodilom.
10. člen
Mejno znamenje na posestni meji parcele, ki je bilo postavljeno ob zamejničenju v primerih, ki jih določa to navodilo, se z dovoljenjem pristojnega občinskega geodetskega organa lahko začasno odstrani, če obstojijo upravičeni razlogi.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena se izda za določen čas na zahtevo lastnika oziroma uporabnika; dovoljenje se mora vročiti v vednost drugim prizadetim lastnikom oziroma uporabnikom.
Ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo mejno znamenje odstranjeno, se mora postaviti na prejšnje mesto; postavitev opravi pristojni občinski geodetski organ na stroške lastnika oziroma uporabnika, ki je zahteval odstranitev.
II. TEMELJNA PRAVILA ZA UGOTAVLJANJE IN DOLOČANJE POSESTNIH MEJA PARCEL
1. Splošna pravila
11. člen
Ob ugotavljanju oziroma določanju posestnih meja se obstoječe stanje v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi upošteva pri izdelavi zemljiškega katastra, ki se opravi brez vzporedne obnove zemljiške knjige, in v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra.
Pri izdelavi zemljiškega katastra, ki se opravi z vzporedno obnovo zemljiške knjige, se ob ugotavljanju posestnih meja ne upošteva obstoječe stanje v navedenih evidencah; v takem primeru se nosilci pravic na parcelah prevzamejo iz poizvedbenih zapisnikov, ki se sestavijo ob razgrnitvi podatkov za potrebe obnove zemljiške knjige.
12. člen
Obstoječe stanje v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se v primerih iz prvega odstavka prejšnjega člena upošteva takole:
1.
kot nosilec pravice na parceli, za katero se ugotavljajo oziroma določajo posestne meje, se vpiše tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi;
2.
posestne meje parcele se ugotovijo po njihovem nespornem poteku v naravi in se vzporedijo s stanjem posestnih meja v zemljiško-katastrskem načrtu; če obstaja novejše veljavno stanje meja v parcelacijskih elaboratih, ki pa ni bilo izvedeno v načrtih, čeprav je bilo izvedeno v zemljiški knjigi, se opravi vzporeditev z navedenimi parcelacijskimi elaborati;
3.
če se z vzporeditvijo po prejšnji točki ugotovi odstopanje med dejanskim potekom meje v naravi in mejo v zemljiško-katastrskem načrtu oziroma mejo v veljavnem parcelacijskem elaboratu, je postopek naslednji:
a)
če je ugotovljeno odstopanje posledica napačnega ali nezadosti natančnega vrisa v zemljiško-katastrskem načrtu oziroma v parcelacijskem elaboratu, se meja ugotovi po njenem nespornem poteku v naravi; meja, ki je vrisana v zemljiško-katastrskem načrtu oziroma v parcelacijskem elaboratu, postane neveljavna;
b)
če je ugotovljeno odstopanje posledica dejansko izvršenih sprememb, ki niso bile izvedene v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi, se meja ugotovi po njenem nespornem poteku v naravi, obenem pa se kot posestna meja evidentira tudi meja, ki jo izkazuje zemljiško-katastrski načrt; del zemljišča med tako ugotovljenima mejama postane nova parcela, za katero se do izvedbe zemljiško-knjižnega prenosa vodi kot nosilec pravic zemljiško-knjižni lastnik oziroma uporabnik parcele, iz katere je nastala nova parcela.
13. člen
Posestne meje parcel iz 3. točke 5. člena in 6. člena tega navodila se smejo določati le v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra.
Posestne meje parcel, ki so bile na novo določene v času izvedbe del za izdelavo zemljiškega katastra, se upoštevajo pri razgrnitvi izmeritvenega elaborata in se v njem ustrezno izvedejo le, če so bile pred tem že evidentirane v obstoječem zemljiškem katastru in zemljiški knjigi.
14. člen
Meje parcel v splošni rabi (ceste, poti, ulice, trgi, vodotoki, jezera) in železniških parcel se ugotavljajo po njihovem poteku v naravi ob upoštevanju veljavnih predpisov glede odmika posestne meje od njihovega osnovnega telesa. Pri ugotavljanju navedenih meja se mora upoštevati tudi obstoječe stanje v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi po določbah 11. in 12. člena tega navodila, kolikor veljavni predpisi s področja zemljiško-knjižnih pripisov in odpisov ne določajo drugače.
Meje parcel iz prejšnjega odstavka se ugotovijo in zamejničijo v mejnem ugotovitvenem postopku; morebitno nesoglasje prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov s potekom posestne meje, ki je bila ugotovljena v skladu z določbami prejšnjega odstavka, ne zadrži postopka za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi.
Določanje meja parcel v splošni rabi in železniških parcel, ki se na novo ustanavljajo, se opravi po določbah 6. člena tega navodila.
2. Pravila za ugotavljanje posestnih meja ob izdelavi zemljiškega katastra
15. člen
Pred izvedbo zemljiško-katastrske izmere zaradi izdelave zemljiškega katastra se v mejnem postopku ugotovijo posestne meje vseh obstoječih parcel na izmeritvenem območju.
Meje izmeritvenega območja morajo praviloma potekati po posestnih mejah parcel.
Za parcele na zunanjem robu izmeritvenega območja se ugotovijo le tiste posestne meje, ki tvorijo mejo tega območja; če poteka meja izmeritvenega območja po delu parcele, se za tako parcelo ugotovijo le posestne meje na izmeritvenem območju.
Parcele oziroma deli parcel iz prejšnjega odstavka, ki ležijo zunaj izmeritvenega območja, se ob izdelavi izmeritvenega elaborata ne upoštevajo in se ne spreminjajo glede površine tudi v primeru, ko se z novo izmero dobi drugačen zaris njihovih posestnih mej.
16. člen
Na območju, kjer ni zemljiškega katastra, se ob njegovi izdelavi ugotovijo posestne meje parcel po njihovem nespornem poteku v naravi; če se zaradi nesoglasja med lastniki oziroma uporabniki ali pa zaradi njihove nenavzočnosti ne da ugotoviti nespornega poteka meje v naravi, se do odprave navedenega nesoglasja oziroma do obnove ugotovitvenega postopka evidentira dejanska uživalna meja oziroma sredina med dvema uživalnima mejama.
17. člen
Posestne meje parcel, za katere se v mejnem ugotovitvenem postopku pred izvedbo zemljiško-katastrske izmere ugotovi, da niso v skladu s pogoji, ki so določeni v urbanističnem ali zazidalnem načrtu, se ne glede na navedeno neskladje ugotovijo po njihovem poteku v naravi; ob tem se orientacijsko evidentira tudi potek meje po pogojih prej navedenih načrtov.
O ugotovljenem neskladju v smislu prejšnjega odstavka se mora obvestiti občinski upravni organ, ki je pristojen za urbanizem.
3. Pravila za ugotavljanje posestnih meja ob vzdrževanju zemljiškega katastra
18. člen
Izvedba sprememb obstoječih in ustanavljanje novih posestnih meja parcel se v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra opravi s parcelacijo zemljišč.
Za parcelacijo zemljišč se štejejo vsa terenska geodetska dela, s katerimi se v naravi izvede sprememba obstoječih posestnih meja oziroma se ustanovijo nove posestne meje parcel in pisarniško- tehnična geodetska dela, s katerimi se izdela ustrezni parcelacijski elaborat.
19. člen
Posestne meje parcele, ki se s parcelacijo zemljišč deli na dva ali več delov, se v mejnem ugotovitvenem postopku ugotavljajo po naslednjih pravilih:
1.
če se obstoječa parcela razdeli na dva ali več delov (parcel) zaradi odtujitve vseh z delitvijo na novo ustanovljenih parcel, se ugotovijo vse posestne meje obstoječe parcele;
2.
če se od obstoječe parcele oddeli zaradi odtujitve le njen del, se ugotovijo vse posestne meje obstoječe parcele le, če del, ki ostane dotedanjemu lastniku oziroma uporabniku, ne presega 0,3 hektarja površine; če pa del, ki ostane dotedanjemu lastniku oziroma uporabniku, presega 0,3 hektarja površine, se za obstoječo parcelo ugotovijo le tiste posestne meje, ki so istočasno tudi meje dela, ki se odtuji.
Ne glede na določbe 2. točke prejšnjega odstavka se ob parcelaciji zemljišč za potrebe gradnje lahko ugotovijo le meje novo ustanovljene parcele, na kateri se namerava graditi.
V primerih, ko se s parcelacijo zemljišč zaradi odtujitve oddeli od obstoječe parcele v splošni rabi ali od železniške parcele le njen del, se ne glede na določbe 2. točke prvega odstavka tega člena ugotovijo posestne meje obstoječe parcele le na delu, ki se odtuji.
20. člen
V primerih parcelacije zemljišč za namene določanja območja komasacije kmetijskih zemljišč, območja razlastitve oziroma prisilnega prenosa pravice uporabe in območja parcelacijskega načrta po načrtu za urejanje prostora se za parcele, ki ležijo izven navedenih območij, določijo oziroma ugotovijo le meje, ki tvorijo mejno črto navedenih območij.
21. člen
V primerih parcelacije zemljišč za namene izvedbe v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi novozgrajene ali rekonstruirane prometnice ali regulirane vodne površine se določi oziroma ugotovi le mejna črta med prometnico oziroma vodno površino in ostalimi zemljišči.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi v primeru, ko se ob vzdrževanju zemljiškega katastra vsklajuje obstoječe stanje prometnic oziroma vodnih površin v naravi s stanjem v zemljiškem katastru.
22. člen
Parcele, ki imajo skupno nesporno ugotovljeno ali določeno posestno mejo s parcelacijo zajetimi parcelami, same pa niso zajete s parcelacijo, se v zemljiško-katastrskem operatu ne spreminjajo glede površine in drugih podatkov tudi v primeru, ko parcelacijski elaborat izkazuje drugačen vris navedene posestne meje, če je izkazana razlika v vrisu posledica napačnega ali nezadosti natančnega predhodnega vrisa (3.a točka 12. člena tega navodila).
V primerih, ko se v skladu z določbami tega navodila ugotovijo oziroma določijo posestne meje le za del parcele, se površina preostalega dela parcele izračuna kot razlika med površino, ki je v zemljiško-katastrskem operatu vpisana za celo parcelo, ki se deli, in površino dela, za katerega so se ugotovile oziroma določile posestne meje.
Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se ne uporabljajo v primerih, ko se parcelacije zemljišč opravijo na območju,za katerega je bila opravljena zemljiško-katastrska izmera po predhodno izvedenem mejnem ugotovitvenem postopku in zamejničenju posestnih meja v skladu z določbami tega navodila.
III. NORMATIVI IN PRAVILA ZA ZAMEJNIČENJE POSESTNIH MEJA