• PREDPIS
  • RAZVELJAVLJEN

Statut Fakultete za zdravstvo Angele Boškin

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 86-3788/2016, stran 13020 DATUM OBJAVE: 29.12.2016

VELJAVNOST: od 29.12.2016 do 9.1.2020 / UPORABA: od 29.12.2016 do 9.1.2020

RS 86-3788/2016

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 10.1.2020 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 10.1.2020
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3788. Statut Fakultete za zdravstvo Angele Boškin
Na podlagi 19. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 40/12, 57/12, 109/12, 85/14 in 75/16) in skladno z določili Odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin (Uradni list RS, št. 41/14 in 80/16), je Senat samostojnega visokošolskega zavoda Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, po predhodnem soglasju ustanovitelja z dne 21. 12. 2016, na 3. redni seji v študijskem letu 2016/2017 dne 22. 12. 2016 sprejel
S T A T U T
Fakultete za zdravstvo Angele Boškin

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin se je na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Jesenice (Uradni list RS, št. 80/16) preimenovala iz Fakultete za zdravstvo Jesenice, ki je nastala z Odlokom o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Jesenice (Uradni list RS, št. 41/14). Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin je samostojni visokošolski zavod, katerega ustanoviteljica je Občina Jesenice.
Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin (v nadaljevanju FZAB) izvaja dejavnosti, ki so usklajene z nacionalnim programom visokega šolstva in nacionalnim programom izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega ter mednarodnega dela.
FZAB izvaja študijske programe na vseh treh bolonjskih stopnjah s področja zdravstva in družboslovja v povezavi z zdravstvom.
FZAB je samostojna pravna oseba in izvaja dejavnost iz prejšnjega odstavka po načelu avtonomije stroke.

2. člen

Ime visokošolskega zavoda je: FAKULTETA ZA ZDRAVSTVO ANGELE BOŠKIN
Skrajšano ime zavoda je: FZAB
Sedež zavoda je: Spodnji Plavž 3, Jesenice
Zavod lahko spremeni ime in sedež ob soglasju z ustanoviteljem.
Visokošolski zavod v mednarodnem poslovanju uporablja naslednje ime: ANGELA BOŠKIN FACULTY OF HEALTH CARE
Skrajšano ime v angleščini je: ABFHC
FZAB ima akreditirano dislocirano enoto, Študijsko središče Ljubljana, s sedežem na Letališki cesti 16.

3. člen

FZAB ima svoj zaščitni znak in enotno grafično podobo. Enotna podoba se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme Senat visokošolskega zavoda.
FZAB ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm in napisom »Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin« ter grbom Republike Slovenije.
Pečat uporablja FZAB v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in drugim osebam ter za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.
V mednarodnem poslovanju FZAB uporablja pečat z mednarodnim imenom »Angela Boškin Faculty of Health Care«. Pod grbom Republike Slovenije je navedeno ime države »Slovenia«.

4. člen

FZAB izvaja nacionalni program visokega šolstva na področju akreditiranih študijskih programov in nacionalni znanstveno-raziskovalni in razvojni program ter opravlja druge, z zakonom in odlokom, določene dejavnosti.
FZAB izvaja pedagoško, izobraževalno in znanstveno- raziskovalno ter razvojno in svetovalno delo z zaposlenimi na FZAB ter pogodbeni sodelavci.
Z besedo »Zaposleni« se v tem Statutu označujejo vsi delavci FZAB, ki imajo z FZAB sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z delovnopravno zakonodajo (zaposleni za polni ali skrajšan delovni čas, dopolnilno zaposleni, zaposleni za nedoločen čas in zaposleni za določen čas).
»Pogodbeni sodelavci« se v tem Statutu označujejo vsi sodelavci FZAB s katerimi FZAB sodeluje na podlagi obligacijskih pogodb (mandatne pogodbe, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe …) in s FZAB nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

5. člen

FZAB je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.
Svojo avtonomijo uresničuje s tem, da v izvajanju študijske, znanstveno-raziskovalne, izobraževalne in razvojno-inovacijske dejavnosti samostojno:

-

oblikuje strategijo svojega razvoja,

-

določa pravila svoje notranje organizacije in delovanja,

-

oblikuje in sprejema študijske in znanstveno raziskovalne programe ter določa način njihovega izvajanja,

-

sprejema merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

-

izvaja izobraževalno, raziskovalno in razvojno delo,

-

odloča o vključevanju visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v delo visokošolskega zavoda,

-

odloča o oblikah študijske, znanstveno-raziskovalnega in pedagoško-izobraževalnega sodelovanja z drugimi organizacijami,

-

odloča o volitvah, imenovanjih in odpoklicu organov v skladu s statutom in pravilniki visokošolskega zavoda,

-

upravlja s premoženjem v skladu z določili področne zakonodaje ter sklenjene pogodbe o upravljanju.

2. DEJAVNOSTI FZAB

6. člen

Glavno študijsko področje delovanja FZAB po ISCED klasifikaciji je zdravstvo (72). Strategija razvoja študijskih programov, znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela FZAB je tesno povezana z družbenimi (31) in upravnimi (34) vedami.
Glavna znanstvena disciplina po Frascatijevi klasifikaciji je medicinska veda (3), vendar je znanstveno raziskovalno in razvojno delo FZAB interdisciplinarno z družboslovnimi vedami (5).
Dejavnost FZAB obsega:

-

visokošolsko izobraževanje na vseh bolonjskih stopnjah izobraževanja, v skladu z akreditiranimi študijskimi programi fakultete, ki jih izvaja sama ali v sodelovanju z drugimi visokošolskimi zavodi v Sloveniji in tujini;

-

dejavnost znanstvenega, raziskovalnega (temeljnega in aplikativnega) in razvojnega dela z enega ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih področij, disciplin in strok;

-

dejavnost mednarodnega delovanja (izmenjave študentov, visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, raziskovalni projekti, razvojni projekti, skupni študijski programi, mednarodni študijski programi idr.);

-

dejavnost podiplomskega profesionalnega izobraževanja na področju zdravstva in v povezavi z družboslovjem z ekspertnim svetovanjem, organizacijo strokovnih in znanstvenih srečanj;

-

informacijska in dokumentacijska dejavnost;

-

založniška dejavnost;

-

druge dejavnosti, ki povezujejo visokošolsko izobraževanje, kontinuirano profesionalno izobraževanje z raziskovalno in inovacijsko dejavnostjo na vseh nivojih terciarnega izobraževanja.
FZAB izvaja javna pooblastila v skladu z zakoni.
Za izvajanje študijskih programov in znanstveno raziskovalnega dela ter drugih navedenih dejavnosti se FZAB neposredno povezuje z zdravstvenimi zavodi doma in v tujini, visokošolskimi ustanovami, fakultetami, univerzami in raziskovalnimi zavodi.

7. člen

Dejavnost zavoda je v skladu s predpisom o standardni klasifikaciji dejavnosti naslednja:

47.

621 Trgovina drobno v specializiranih prodajalnah s papirjem in pisalnimi potrebščinami

56.

102 Okrepčevalnice in podobni obrati

58.

1 Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo

58.

110 Izdajanje knjig

58.

130 Izdajanje časopisov

58.

140 Izdajanje revij in druge periodike

58.

190 Drugo založništvo

63.

1 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti; obratovanje spletnih portalov

63.

110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti

63.

12 Obratovanje spletnih portalov

63.

120 Obratovanje spletnih portalov

68.

200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

70.

220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje

72.

1 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije

72.

190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije

72.

200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike

73.

1 Oglaševanje

73.

200 Raziskovanje trga in javnega mnenja

74.

300 Prevajanje in tolmačenje

77.

330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup

77.

390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup

82.

110 Nudenje celovitih pisarniških storitev

82.

190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti

82.

300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

82.

9 Druge spremljajoče dejavnosti za poslovanje

85.

422 Visokošolsko izobraževanje

85.

5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

85.

590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

85.

600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje

91.

011 Dejavnost knjižnic

93.

190 Druge športne dejavnosti

94.

120 Dejavnost strokovnih združenj

94.

9 Dejavnost drugih članskih organizacij

8. člen

FZAB lahko ustanovi dislocirane enote v Sloveniji ali izven, kjer izvaja akreditirane študijske programe na terciarnem nivoju izobraževanja, druge oblike kontinuiranega profesionalnega izobraževanja in znanstveno raziskovalno ter razvojno delo.
O ustanovitvi dislociranih enot izven sedeža FZAB mora FZAB pridobiti predhodno soglasje ustanovitelja. Pred njihovo akreditacijo razpravljata in odločata tudi Senat in Upravni odbor FZAB. Dislocirane enote niso pravne osebe in nimajo pooblastil v pravnem prometu.
FZAB lahko v okviru svoje dejavnosti ter po predhodnem soglasju ustanovitelja ustanovi zavod, gospodarsko družbo, ustanovo ali drugo pravno osebo, če je to v interesu nadaljnjega razvoja FZAB in razvoja visokega šolstva in znanstveno raziskovalnega dela v regiji in širše. Predhodno o tem razpravljata in odločata Senat in Upravni odbor FZAB, ki podata predlog ustanovitelju.

3. PRAVNA SPOSOBNOST FZAB

9. člen

FZAB je samostojni visokošolski zavod, ki izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa in v pravnem prometu nastopa v imenu in za račun FZAB.

10. člen

Pri izvajanju dejavnosti, za katere Republika Slovenija ne zagotavlja sredstev, nastopa FZAB v svojem imenu in za svoj račun. Za obveznosti, ki nastanejo z opravljanjem te dejavnosti, odgovarja FZAB.
Za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, zaposluje FZAB pedagoško, izobraževalno-raziskovalno, raziskovalno in drugo osebje v skladu s Statutom in Aktom o sistemizaciji.

4. ORGANI FZAB

11. člen

Organi FZAB so:

-

Dekan

-

Senat

-

Akademski zbor

-

Upravni odbor

-

Študentski svet.

4.1 Dekan

12. člen

Dekan FZAB zastopa, vodi in predstavlja fakulteto. Dekan je poslovodni organ in strokovni vodja fakultete.
Dekana med njegovo odsotnostjo nadomešča prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje, v primeru njegove odsotnosti pa prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje. V primeru daljše odsotnosti lahko Dekan izda tudi generalno pooblastilo za nadomeščanje.

13. člen

Naloge Dekana so zlasti:

-

predstavlja in zastopa FZAB;

-

organizira, vodi in usklajuje pedagoško-izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, mednarodno dejavnost, razvojno delo ter poslovanje FZAB;

-

usklajuje in nadzira organiziranost dela in poslovanje FZAB skladno s sprejetim razvojnim programom in letnimi načrti;

-

samostojno odloča o razpolaganju s sredstvi v skladu s sprejetim letnim finančnim načrtom, ki ga potrdi Upravni odbor FZAB. S sredstvi pridobljenimi na osnovi koncesijske pogodbe ravna v skladu z določili le-te;

-

skrbi za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti dela na študijskih programih, raziskovalnem, razvojnem in strokovnem delu;

-

odgovarja za pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija);

-

v skladu s svojimi pooblastili skrbi in odgovarja za zakonitost dela;

-

predlaga temelje razvojne in poslovne politike;

-

predlaga ustanavljanje ali ukinjanje organizacijskih enot znotraj FZAB in dislociranih enot FZAB;

-

odloča o izvrševanju tistih opravil s področja materialnega poslovanja, ki so potrebna za tekoče in nemoteno izvajanje sprejetih programov iz nacionalnega programa visokega šolstva;

-

najmanj enkrat letno poroča o delu Senatu, Akademskemu zboru in ustanovitelju;

-

izdaja interna pravila;

-

sklicuje in vodi seje Senata in kolegije Dekana;

-

nadzira izvrševanje sklepov Senata in Upravnega odbora;

-

predlaga Senatu kandidate za prodekane, člane komisij in druga delovna telesa Senata;

-

s soglasjem Senata FZAB imenuje prodekane, predstojnike kateder in komisije ter druga delovna telesa na področju delovanja Senata;

-

imenuje: predstojnike oddelkov, inštitutov, centrov visokošolskega zavoda, vodjo knjižnice, tajnika in odloča o delovnih razmerjih drugih delavcev visokošolskega zavoda;

-

kot prvostopenjski organ odloča o vlogah in pritožbah študentov visokošolskega zavoda v študijskih zadevah, če ni drugače določeno;

-

podpisuje diplome in druga potrdila o uspešno opravljenih obveznostih po programih izobraževanja in usposabljanja na visokošolskem zavodu;

-

predlaga letni načrt dela Senatu in Upravnemu odboru;

-

opravlja druge naloge v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom, Statutom in drugimi splošnimi akti visokošolskega zavoda;

-

sprejema splošne akte FZAB, potrebne za izboljšanje sistema vodenja;

-

razpisuje volitve v organe fakultete.
Dekana izvoli Senat na predlog Akademskega zbora izmed visokošolskih učiteljev visokošolskega zavoda, ki so se prijavili na razpis, za dobo 4 let.
Dekan je lahko po poteku mandata ponovno izvoljen.
Postopek za imenovanje Dekana se začne šest mesecev pred iztekom mandata Dekana. Sklep o začetku postopka sprejme Senat ter imenuje volilno komisijo, ki opravlja naloge:

-

izdela poročilo o tem, ali predlagani kandidati izpolnjujejo pogoje za funkcijo Dekana;

-

obvesti predlagane kandidate, da predložijo pisno soglasje h kandidaturi;

-

pozove Študentski svet FZAB, da predloži mnenje o kandidatih za Dekana;

-

skrbi za pripravo in izvedbo volitev Dekana.
V sklepu od začetka postopka za izvolitev Dekana, Senat FZAB določi rok za vložitev kandidatur, ki ne sme biti krajši od 15 dni in daljši od 30 dni od dneva izdaje sklepa.
Pogodbo o zaposlitvi sklene z Dekanom predsednik Upravnega odbora FZAB.

14. člen

Kandidate za Dekana predlaga Senatu Akademski zbor visokošolskega zavoda.
Kandidat za Dekana FZAB mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-

da je habilitiran v naziv visokošolskega učitelja docent, izredni profesor, redni profesor ali ekvivalentni raziskovalni naziv;

-

da je član Akademskega zbora in je zaposlen na FZAB kot visokošolski učitelj;

-

da se je v okviru dodiplomskega študija izobraževal na programih s področja zdravstva;

-

da v okviru svoje profesionalne kariere dokazuje aktivno delo na področju zdravstva, zdravstvene nege, visokega šolstva in raziskovanja;

-

da ima 15 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta vodstvenih izkušenj.
Sejo Akademskega zbora, na kateri poteka glasovanje o predlogih kandidatov za Dekana, skliče predsednik Akademskega zbora najkasneje v dveh mesecih po začetku postopka za izvolitev Dekana.
Kandidaturo za dekana lahko vloži visokošolski učitelj, ki je na FZAB zaposlen. Kandidate za Dekana FZAB, o katerih bo glasoval Akademski zbor, lahko predlagajo katedre FZAB ali najmanj 5 članov Akademskega zbora s pravico glasovanja.
Kandidature morajo biti vložene pisno, najkasneje sedem dni pred dnevom seje akademskega zbora. Kandidaturi mora biti predloženo pisno soglasje predlaganega kandidata, v kolikor so predlagatelji katedre ali člani akademskega zbora. Kandidat mora predložiti v vlogi za razpisano delovno mesto Dekana FZAB predložiti:

-

program dela za mandatno obdobje,

-

bibliografijo,

-

sklep o izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja,

-

utemeljitev izpolnjevanja pogojev za Dekana,

-

življenjepis,

-

dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Kandidature pregleda volilna komisija in izdela poročilo o tem, ali predlagani kandidati izpolnjujejo pogoje za funkcijo Dekana.
Sejo akademskega zbora na kateri se izvede glasovanje o kandidatu za Dekana, vodi najstarejši visokošolski učitelj, član akademskega zbora s pravico glasovanja.
O predlaganih kandidatih Akademski zbor glasuje na tajnem glasovanju. Na seji mora biti prisotna večina vseh članov akademskega zbora s pravico glasovanja.
Akademski zbor predlaga Senatu tiste kandidate, za katere je glasovala večina navzočih članov akademskega zbora. Če v prvem krogu glasovanja noben kandidat ne dobi zadostnega števila glasov, se v drugem krogu glasuje o dveh kandidatih, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. Če nihče od predlaganih kandidatov ni dobil potrebnega števila glasov, se postopek kandidiranja in glasovanja ponovi, pri čemer mora biti nova seja akademskega zbora sklicana najkasneje v enem mesecu po neuspešnem glasovanju.

15. člen

Sejo Senata na kateri se voli Dekana, vodi najstarejši član Senata, ki ni kandidat za Dekana. Na seji mora biti prisotna večina vseh članov Senata.
Kandidati za Dekana Senatu predstavijo program dela v prihodnjem obdobju.
O kandidatih glasuje Senat na tajnem glasovanju tako, da lahko vsak član Senata glasuje za enega kandidata.
Senat FZAB imenuje dekana FZAB, če ta prejme večino glasov na seji, na kateri je prisotna večina vseh članov Senata FZAB.
Če med več kandidati nihče od kandidatov ni dobil večine glasov vseh članov Senata prisotnih na seji, se glasovanje ponovi o dveh kandidatih, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. Če dobi v prvem krogu več kandidatov enako število glasov, se glasovanje ponovi.
Senat FZAB lahko imenovanje Dekana zavrne. V tem primeru mora Akademski zbor ponovno izvesti postopek. Če Senat FZAB do izteka mandata dotedanjega Dekana ne imenuje Dekana FZAB, imenuje Senat FZAB vršilca dolžnosti Dekana za dobo največ šest mesecev izmed visokošolskih učiteljev, ki so člani Senata.
Mandat Dekana traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Novoizvoljeni Dekan nastopi svojo funkcijo z dnem prenehanja funkcije prejšnjemu Dekanu.

16. člen

Dekanu FZAB preneha funkcija: s potekom mandata, s prenehanjem delovnega razmerja na FZAB, z odstopom, z razrešitvijo.
Dekan je lahko razrešen pred potekom mandata:

-

iz razlogov določenih v področnih predpisih,

-

če neutemeljeno ne uresničuje sklepov organov visokošolskega zavoda,

-

če ne ravna po veljavnih predpisih in notranjih aktih visokošolskega zavoda,

-

če z nepravilnim in nevestnim delom povzroči visokošolskemu zavodu večjo škodo,

-

če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge tako, da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti FZAB.

17. člen

Senat, ki je Dekana izvolil, mora pred sklepom o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje Akademskega zbora za razrešitev ter seznaniti Dekana o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Obrazloženi sklep Senata o predčasni razrešitvi Dekana mora biti sprejet z večino vseh članov Senata.
Akademski zbor je dolžan dati svoje mnenje v roku 30 dni od dne prejema zaprosila v obliki obrazloženega sklepa, ki mora biti sprejet z večino glasov vseh članov Akademskega zbora. Pobudo za razrešitev lahko Akademskemu zboru podajo katedre FZAB ali najmanj polovica visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev, zaposlenih na FZAB.

18. člen

Če Dekanu predčasno preneha mandat oziroma, če nihče izmed prijavljenih kandidatov za Dekana ni imenovan, do imenovanja novega Dekana, opravlja naloge Dekana vršilec dolžnosti Dekana za dobo največ šest mesecev, ki ga imenuje Senat iz vrst prodekanov FZAB ali članov Senata.

4.1.1 Prodekani FZAB

19. člen

Prodekani pomagajo Dekanu pri opravljanju njegovih nalog s posameznega področja za katerega so imenovani.
FZAB ima prodekane za naslednja področja:

-

prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje;

-

prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje;

-

prodekan za raziskovanje in razvoj.
FZAB ima lahko tudi prodekane za druga področja. Posamezen prodekan lahko pokriva tudi več področij. V kolikor ena prodekan pokriva študijske programe prve, druge in tretje stopnje, ima naziv prodekan za izobraževanje. Obseg dela prodekanov je lahko od 0,2 do 1 FTE. Število prodekanov in njihove naloge določi s soglasjem Senata Dekan, s sklepom o imenovanju prodekana.

20. člen

Dekan FZAB imenuje prodekane FZAB iz vrst visokošolskih učiteljev, potem ko pridobi o kandidatih za prodekane soglasje Senata FZAB.
Prodekani so imenovani za dobo dveh let in so lahko ponovno imenovani. Senat lahko prodekana razreši s sklepom, ki je bil sprejet z večino vseh članov, pred iztekom njegovega mandata, na temelju obrazloženega predloga Dekana.
Z izvolitvijo novega Dekana FZAB in z imenovanjem novih prodekanov prenehajo funkcije dotedanjih prodekanov.

21. člen

Prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente na študijskih programih prve stopnje, programih za izpopolnjevanje in za ostale oblike kontinuiranega profesionalnega podiplomskega izobraževanja, ter za urejanje tekoče problematike s teh področij.
Naloge so:

-

organiziranje, usklajevanje in spremljanje izvajanja študijske dejavnosti ter vseh drugih oblik kontinuiranega profesionalnega podiplomskega izobraževanja;

-

daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;

-

usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe,

-

usklajuje delo kateder in organizacijskih enot s področja študijskih programov;

-

povezuje pedagoško, razvojno in raziskovalno delo na študijskih programih in pripravlja razvojne prioritete, ki izhajajo iz študijskih programov in potreb na področju akreditacije programov;

-

odgovarja za strokovno in razvojno učinkovitost visokošolskih učiteljev na študijskih programih;

-

usklajevanje, načrtovanje, izvajanje in nenehno izboljševanje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

-

odgovornost za urejenost evidenc in pripravo postopkov za ponovno akreditacijo študijskih programov;

-

usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz zdravstva in širše v pedagoški proces;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v pedagoški proces na FZAB;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v pedagoški proces v okviru mednarodnih izmenjav;

-

ustvarjanje povezav in mrež na področju izvajanja študijske dejavnosti in razvojnega dela v RS in EU;

-

prevzema programsko odgovornost za izvedbo strokovnih in razvojnih dogodkov ter izobraževanje kliničnih mentorjev v učnih bazah;

-

opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;

-

daje Dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev in opravljanjem pedagoškega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovim kariernim razvojem;

-

sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu Dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih Dekana FZAB.

22. člen

Prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente na študijskih programih druge in tretje stopnje ter za urejanje tekoče problematike s teh področij.
Naloge so:

-

organiziranje, usklajevanje in spremljanje izvajanja študijske dejavnosti ter vseh drugih oblik podiplomskega izobraževanja na drugi in tretji stopnji izobraževanja;

-

daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;

-

usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe;

-

usklajuje delo kateder in organizacijskih enot s področja študijskih programov;

-

povezuje pedagoško, razvojno in raziskovalno delo na študijskih programih in pripravlja razvojne in raziskovalne prioritete, ki izhajajo iz študijskih programov in potreb na področju akreditacije študijskih programov;

-

odgovarja za znanstveno raziskovalno učinkovitost visokošolskih učiteljev na študijskih programih in razvoj znanstvenih disciplin, na katerih so akreditirani študijski programi;

-

usklajevanje, načrtovanje, izvajanje in nenehno izboljševanje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

-

odgovornost za urejenost evidenc in pripravo postopkov za ponovno akreditacijo študijskih programov;

-

usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz zdravstva in širše v pedagoški proces;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v pedagoški proces na FZAB;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v pedagoški proces v okviru mednarodnih izmenjav;

-

ustvarjanje povezav in mrež na področju izvajanja študijske dejavnosti in razvojnega dela v RS in EU;

-

prevzema programsko odgovornost za izvedbo strokovnih, znanstvenih in razvojnih dogodkov glede na raven študijskih programov kot so šole raziskovanja, mednarodne delavnice in šole;

-

opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;

-

daje Dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev in opravljanjem pedagoškega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovim kariernim razvojem;

-

sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu Dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih Dekana FZAB.

23. člen

Prodekan za raziskovanje in razvoj je odgovoren za sistemsko ureditev znanstvenega in raziskovalnega dela ter mednarodnega sodelovanja FZAB.
Naloge so:

-

vodenje raziskovalne, razvojne in mednarodne dejavnosti FZAB;

-

priprava načrta znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela, ki vključuje vse študijske programe in vse ravni izobraževanja in celostni pogled na raziskovanje in razvoj FZAB;

-

organiziranje in usklajevanje znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela raziskovanih skupin na sistemski ravni FZAB;

-

priprava načrta vsebinskih in terminskih prijav na letni ravni na razpise za področje raziskovanja in razvoja v RS in EU in predlaganje delovnih skupin za delo na prijavah in med poklicnih skupin za delo na dobljenih projektih;

-

odgovornost za spremljanje razpisov in vodenje postopkov prijave na razpise za področje raziskovalnega in razvojnega dela ter mednarodnega sodelovanja za celotno FZAB;

-

usklajevanje, načrtovanje, izvajanje in nenehno izboljševanje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

-

ustvarjanje povezav in mrež na področju znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela v RS in EU;

-

usklajuje delo organizacijskih enot in posameznikov s področja raziskovalne, razvojne in mednarodne dejavnosti;

-

odgovornost za urejenost evidenc, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti na raziskovalnih projektih in pripravo dokazil za ponovno akreditacijo zavoda in študijskih programov;

-

daje predloge v zvezi z znanstveno-raziskovalnim in razvojnim delom;

-

spodbuja uvajanje in vključevanje študentov v raziskovalno delo;

-

organiziranje, usklajevanje in vodenje mednarodnega sodelovanja fakultete;

-

daje Dekanu predloge v zvezi z opravljanjem znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovega kariernega razvoja na tem področju;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v znanstveno raziskovalno delo na FZAB;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v znanstveno raziskovalno delo v okviru mednarodnih izmenjav;

-

prevzema programsko odgovornost za izvedbo znanstvenih konferenc, šol raziskovanja, mednarodnih šol idr. na sistemski ravni;

-

sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu Dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih Dekana FZAB.

24. člen

Za učinkovitejše izvajanje svojega poslanstva ima visokošolski zavod vodstvo. Vodstvo visokošolskega zavoda sestavljajo Dekan, prodekani in tajnik visokošolskega zavoda. Na kolegij Dekana so glede na dnevni red kolegija vabljeni še vodje organizacijskih enot FZAB.

4.1.2 Tajnik FZAB

25. člen

Tajnik FZAB organizira in nadzira upravno administrativne in strokovno-tehnične naloge in druge skupne naloge fakultete, zlasti na naslednjih področjih:

-

referat za področje študijskih in študentskih zadev (administrativne in strokovno-tehnične naloge za potrebe izobraževalnega dela na področjih, ki jih izvaja FZAB),

-

referat na področju splošnih zadev (upravno administrativne, kadrovske zadeve, upravljanje izdatkov, informacijska in vzdrževalna idr.),

-

dekanat,

-

knjižnica (knjižničarska, informacijska in dokumentacijska dejavnost za potrebe znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih razvija FZAB).
Tajnika FZAB imenuje Dekan na podlagi javnega razpisa, za dobo dveh let. Imenovanje se lahko ponovi.
Če tajnik ni imenovan, vodi tajništvo dekan, ki ga lahko začasno ali za posamezne naloge nadomešča prodekan, ki ga dekan za to pooblasti.
Naloge tajnika so:

-

vodenje upravno-gospodarskega poslovanja visokošolskega zavoda;

-

spremljanje finančnega in strokovnega poslovanja visokošolskega zavoda;

-

načrtovanje, organiziranje, vodenje, kontroliranje in usklajevanje dela notranjih organizacijskih enot ter poslovne, upravne, administrativne, kadrovske, finančne in organizacijske dejavnost FZAB;

-

kontroliranje določenih stroškov in zagotavljanje učinkovite porabe sredstev;

-

zastopanje FZAB pri poslovanju z visokošolskimi učitelji, z učnimi bazami fakultete in zunanjimi partnerji iz vidika priprave pogodb in njihove realizacije;

-

vodenje pravnih in upravnih postopkov, priprava osnov za splošne akte fakultete, priprava strokovnih gradiv za upravne zadeve, seje organov FZAB;

-

sodelovanje pri delu organov FZAB;

-

izvršuje navodila in odredbe Dekana in organov fakultete;

-

pripravlja pogodbe z zunanjimi sodelavci ter pregled in obračun opravljenega dela;

-

ureja delovna razmerja in odgovarja za zakonitost na tem področju;

-

priprava osnov za splošne akte fakultete, priprava strokovnih gradiv za upravne zadeve;

-

nadzoruje izdajo potrdil iz evidenc, ki jih vodi FZAB o študentih;

-

je neposredni vodja zaposlenih v nepedagoški dejavnosti FZAB;

-

izvaja ukrepe za varno in zdravo delo zaposlenih na FZAB;

-

opravlja druge naloge, ki izhajajo iz predpisov in Statuta ter drugih aktov, ter naloge, za katere ga Dekan pooblasti s pisnim pooblastilom.

4.2 Senat FZAB

26. člen

Senat je najvišji strokovni organ FZAB, ki ga izvoli Akademski zbor.
Senat sestavljajo visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so v visokošolskem zavodu v rednem ali dopolnilnem delovnem razmerju in so nosilci ali sonosilci predmetov, tako, da so enakomerno zastopane vse znanstvene discipline in strokovna področja, v okviru katerih FZAB izvaja svoje študijske programe. Člane Senata izvoli Akademski zbor. Predstavnike študentov izvoli Študentski svet. Način volitev članov Senata FZAB iz vrst študentov določa Pravilnik o volitvah organov.
Dekan je član Senata po funkciji, v kolikor ni voljen član. V kolikor prodekani niso člani Senata, so na seje Senata vabljeni. Študenti imajo v Senatu najmanj petino voljenih članov.
Mandatna doba članov Senata je štiri leta, predstavnikov študentov pa dve leti, brez omejitve za ponovno imenovanje.
Senat FZAB ima devet voljenih članov, sedem iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev in dva iz vrst študentov. Devet članov Senata iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in študentov je v naslednji sestavi:

-

trije visokošolski učitelji iz katedre za zdravstveno nego,

-

dva visokošolska učitelja iz katedre za promocijo zdravja,

-

dva visokošolska učitelja iz katedre za zdravstvene vede,

-

dva študenta.
Način izvolitev opredeli Senat s sklepom ob pričetku kandidacijskega postopka. Sklep o začetku postopka kandidiranja članov Senata FZAB, o sestavi Senata in o izvedbi volitev članov Senata sprejme Senat FZAB na predlog Dekana najkasneje 3 mesece pred potekom mandata dotedanjemu Senatu, pri čemer je treba zagotoviti enakopravno zastopanost vseh znanstvenih disciplin ter strokovnih področij FZAB.
Kandidate za člane Senata predlagajo katedre FZAB ali najmanj trije visokošolski učitelji ali znanstveni delavci, ki so člani Akademskega zbora.
Za člana Senata FZAB je lahko izvoljen član Akademskega zbora z doktoratom znanosti, z nazivom najmanj docent oziroma z ekvivalentnim raziskovalnim nazivom. Za področje zdravstvena nega je izjemoma lahko član Senata višji predavatelj, ker je to znanstvena disciplina v RS, ki v Sloveniji še nima izgrajene vertikale na terciarnem izobraževanju.
Akademski zbor FZAB voli člane Senata veljavno, če je na seji Akademskega zbora prisotna večina članov Akademskega zbora z volilno pravico. Volitve so tajne.
Za člana Senata je/so izvoljen/i tisti kandidat/i iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev, ki je/so prejel/i največ glasov Akademskega zbora.

27. člen

V primeru, da član Senata FZAB iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev odstopi oziroma prekine sodelovanje z FZAB, mu preneha tudi članstvo v Senatu.
V primeru, da član Senata FZAB iz vrst študentov odstopi oziroma preneha biti študent FZAB, mu preneha tudi članstvo v Senatu.
V teh primerih Senat FZAB izda sklep o nadomestnih volitvah člana Senata FZAB. Nadomestnemu članu Senata FZAB poteče mandat hkrati z ostalimi člani Senata FZAB.

28. člen

Senat FZAB se konstituira na seji, ki jo po izvedenih volitvah na Akademskem zboru FZAB skliče Dekan FZAB. Pogoj za sklic prve seje Senata je, da sta izvoljeni vsaj dve tretjini članov Senata. Do takrat deluje dotedanji Senat FZAB.

29. člen

Seje Senata sklicuje in vodi Dekan, ki je član Senata po položaju. V njegovi odsotnosti vodi sejo eden od prodekanov, ki ga za vodenje seje pooblasti dekan FZAB.
Senat odloča na sejah, ki so sklicane najmanj enkrat mesečno in vsaj desetkrat na leto, po vnaprej določenem načrtu sej za študijsko leto. Sklic seje Senata izven načrtovanih terminov lahko predlaga 1/3 članov Senata, Upravni odbor, Dekan in Študentski svet.
Seje so sklepčne, če je navzoča večina voljenih članov Senata. Senat odloča z javnim glasovanjem razen, če s posebnim sklepom ne odloči drugače.
Na sejah Senata lahko sodelujejo brez pravice glasovanja tudi:

-

predstojniki kateder, ki niso člani Senata,

-

predsednik Akademskega zbora, če ni član Senata.
Senat sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov Senata s pravico glasovanja, razen če ni drugače določeno. Za svoje delo sprejme Senat poslovnik.
Senat FZAB lahko s sklepom sejo ali del seje Senata zapre za javnost.

30. člen

Senat razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskega zavoda.
Pristojnosti Senata so naslednje:

-

po predhodnem soglasju ustanovitelja sprejema Statut FZAB in spremembe Statuta;

-

sprejema notranje akte FZAB na področju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;

-

sprejema predloge študijskih programov na vseh bolonjskih stopnjah ter predloge programov za kontinuiran profesionalni razvoj;

-

sprejema program znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;

-

sprejema izvedbene načrte izvajanja študijske dejavnosti in znanstveno raziskovalnega ter razvojnega dela;

-

obravnava in sprejema poročila o učinkovitosti študija in poročila o izvedbi znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskega zavoda;

-

določa število vpisnih mest na akreditiranih študijskih programih;

-

izvoli Dekana visokošolskega zavoda;

-

v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje po tri poročevalce o usposobljenosti kandidata;

-

voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv;

-

določa način sprejemanja tem diplomskih in magistrskih del in znanstvenih del;

-

imenuje komisijo za oceno primernosti teme doktorske disertacije in na podlagi ocene te komisije odloča o potrditvi teme doktorske disertacije;

-

imenuje komisije in delovna telesa Senata ter spremlja njihovo delo;

-

potrjuje dokončne sklepe komisij Senata;

-

kot drugostopenjski organ dokončno odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah, ko gre za pritožbo zoper odločbo organa na prvi stopnji;

-

obravnava in odloča o mnenjih in predlogih študentskega sveta s področja njegove pristojnosti;

-

skrbi za spremljanje kakovosti izobraževalnega, raziskovalnega in razvojnega dela ter sprejema samoevalvacijsko poročilo;

-

oblikuje predloge za priznanja in nagrade;

-

predlaga imenovanja predstavnikov FZAB v strokovne organizacije in organe zunaj FZAB;

-

na predlog Dekana sprejema letni delovni načrt visokošolskega zavoda v okviru svojih pristojnosti;

-

na predlog Dekana daje soglasje k imenovanju predstojnikov kateder, inštitutov/razvojnih centrov,

-

na predlog Dekana daje soglasje k imenovanju prodekanov FZAB;

-

opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, ustanovitvenim aktom, ali drugimi splošnimi akti in s tem statutom.

31. člen

Članu Senata preneha mandat s potekom mandata, oziroma je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan, če:

-

sam zahteva razrešitev,

-

se neopravičeno ne udeleži štirih od desetih sej na letni ravni,

-

če mu preneha delovno razmerje na FZAB.

4.2.1 Delovna telesa – komisije Senata

32. člen

Za proučitev vprašanj iz svojega delovnega področja ter za pripravo gradiv za sejo Senata ima lahko Senat naslednja delovna telesa:

-

komisijo za študijske in študentske zadeve (KŠŠZ);

-

komisijo za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost (KZRD);

-

komisijo za izvolitve v nazive (KIN);

-

komisijo za kakovost in evalvacije (KKE);

-

komisijo za diplomska in podiplomska zaključna dela (KDPZD);

-

komisija za magistrske zadeve (KMZ);

-

komisija za tutorstvo (KT);

-

komisija za publikacije(KP);

-

komisija za disciplinske zadeve (KDZ);

-

komisija za doktorski študij (KDŠ).
Senat FZAB lahko po potrebi ustanovi še druga delovna telesa.

33. člen

Delovna telesa štejejo od tri do pet članov. Sestava in število članov delovnih teles, njegove naloge in pooblastila ter trajanje mandata določi na predlog Dekana Senat FZAB s sklepom o ustanovitvi, v kolikor ni to določeno v teh pravilih. Mandatna doba delovnih teles traja dve leti.
Delovna telesa sprejemajo sklepe na prvi stopnji, o sklepih poročajo Senatu.
Na seji delovnega telesa mora biti prisotna več kot polovica članov, sklepe se sprejema z navadno večino glasov.
Delovna telesa vodijo pristojni prodekani oziroma imenovani predsedniki, ki obravnavajo in sklepajo o vprašanjih, vsak s svojega delovnega področja na sejah, ki jih sklicuje predsednik.
Zoper sklep delovnega telesa na prvi stopnji, se lahko študent v postopku pritoži na organ druge stopnje – Senat FZAB.

34. člen

V delovna telesa, ki se ukvarjajo s študijsko problematiko, lahko Senat FZAB imenuje, na predlog študentskega sveta, tudi predstavnika študentov.

35. člen

Komisija za študijske in študentske zadeve (KŠŠZ)   
Komisijo za študijske in študentske zadeve sestavljajo:

-

predsednik;

-

trije visokošolski učitelji;

-

en predstavnik študentov.
Predsednika in člane komisije imenuje Senat FZAB. Komisija za študijske in študentske zadeve ima pet članov. V kolikor prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje ali prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje ni član komisije, je na sejo komisije vedno vabljen. Mandatna doba traja dve leti.
Komisija za študijske in študentske zadeve razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja pedagoškega dela ter pravic in dolžnosti študentov, ki izhajajo iz zakona in študijskih programov visokošolskega zavoda in sprejema sklepe na prvi stopnji. O sprejetih sklepih seznanja Senat FZAB.
Komisija za študijske in študentske zadeve obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega področja na sejah, kadar je zagotovljena sklepčnost, tj. če je na seji navzočih več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z navadno večino glasov. Pri delu komisije sodeluje strokovni sodelavec referata za študijske in študentske zadeve.