ZMD – Zakon o minimalnem davku (ZMD) |...

4012. Zakon o minimalnem davku (ZMD)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o minimalnem davku (ZMD)

Razglašam Zakon o minimalnem davku (ZMD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. decembra 2023.

Št. 003-02-3/2022-313

Ljubljana, dne 21. decembra 2023

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O MINIMALNEM DAVKU (ZMD)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

S tem zakonom se ureja sistem minimalne dejanske obdavčitve mednarodnih skupin podjetij in velikih domačih skupin ter uvaja obveznost plačevanja povrhnjega davka.

(2)

Minimalna dejanska obdavčitev mednarodnih skupin podjetij in velikih domačih skupin v višini minimalne stopnje 15 % se zagotavlja z uporabo naslednjih pravil:

a)

pravila o vključitvi dohodkov, v skladu s katerim matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velika domača skupina izračuna in plača svoj dodeljivi delež povrhnjega davka v zvezi z nizko obdavčenimi subjekti v sestavi skupine, in

b)

pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, v skladu s katerim ima subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij dodatni denarni odhodek za davek, enak njegovemu deležu povrhnjega davka, ki ni bil obračunan v okviru pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z nizko obdavčenimi subjekti v sestavi skupine.

(3)

V skladu s tem zakonom se izračuna in plača domači povrhnji davek v Sloveniji na presežni dobiček vseh nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji.

2. člen

(prenos direktive)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Sveta (EU) 2022/2523 z dne 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji (UL L št. 328 z dne 22. 12. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2022/2523/EU).

3. člen

(izvajanje sistema minimalne obdavčitve)

(1)

Pri izvajanju tega zakona se v skladu s 24. uvodno določbo Direktive 2022/2523/EU uporabljajo vzorčni pravili Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD), ter pojasnila in primeri v dokumentu »Tax Challenges Arising from the Digitalisation of the Economy – Global Anti-Base Erosion Model Rules (Pillar Two)« (Davčni izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva – vzorčni pravili OECD o globalni protieroziji davčne osnove (steber 2); v nadaljnjem besedilu: vzorčni pravili OECD), ki ga je izdal vključujoči okvir in Skupine dvajsetih za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, komentarji v dokumentu »Tax Challenges Arising from the Digitalisation of the Economy – Commentary to the Global Anti-Base Erosion Model Rules (Pillar Two)« (Davčni izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva – komentar k vzorčnim pravilom o globalni protieroziji davčne osnove (steber 2)), pa tudi izvedbeni okvir za globalno protierozijo davčne osnove, vključno z njegovimi pravili »varnega pristana«, seznami kvalificiranih jurisdikcij, kot ponazoritev ali razlago, da se zagotovi doslednost pri uporabi.

(2)

Vzorčna pravila in drugi dokumenti iz prejšnjega člena, vključno z dopolnitvami, se pri izvajanju tega zakona uporabljajo in so relevantni od naslednjega dne njihove javne objave s strani OECD, praviloma na spletnih straneh OECD.

(3)

Minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi sporočilo o spletnih straneh OECD, na katerih so objavljeni dokumenti iz prvega odstavka tega člena.

4. člen

(minimalni davek po tem zakonu)

Subjekti v sestavi po tem zakonu za zagotavljanje minimalne obdavčitve plačujejo naslednji davčni obveznosti:

-

domači povrhnji davek v Sloveniji;

-

povrhnji davek, zavezanost za katerega se določa na podlagi pravila o vključitvi dohodkov oziroma na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih.

5. člen

(pripadnost davka)

Povrhnji davek in domači povrhnji davek v Sloveniji po tem zakonu sta prihodek državnega proračuna.

6. člen

(področje uporabe)

(1)

Ta zakon se uporablja za subjekte v sestavi lociranimi v Sloveniji, ki so del mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katere letni prihodki, vključno s prihodki izključenih subjektov iz tretjega odstavka, o katerih se poroča v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta v vsaj dveh poslovnih letih od štirih poslovnih let neposredno pred preizkusnim poslovnim letom, znašajo 750.000.000 eurov ali več.

(2)

Če je eno poslovno leto ali več poslovnih let od štirih iz prejšnjega odstavka daljše ali krajše od 12 mesecev, se prag prihodkov iz prejšnjega odstavka sorazmerno prilagodi za vsako od teh poslovnih let.

(3)

Ta zakon se ne uporablja za izključene subjekte. Izključeni subjekti so:

1.

vladni subjekt, mednarodna organizacija, neprofitna organizacija, pokojninski sklad, investicijski sklad, ki je krovni matični subjekt in nosilec nepremičninske investicije, ki je krovni matični subjekt;

2.

subjekt, katerega najmanj 95 % vrednosti je neposredno ali prek enega izključenega subjekta ali več izključenih subjektov v lasti enega subjekta ali več subjektov iz 1. točke, razen subjektov, ki opravljajo pokojninske storitve, in ki:

a)

posluje izključno ali skoraj izključno za namene posedovanja ali vlaganja sredstev v korist subjekta ali subjektov iz 1. točke ali

b)

izvaja izključno dejavnosti, ki so pomožne tistim, ki jih opravlja subjekt ali subjekti iz 1. točke;

3.

subjekt, katerega najmanj 85 % vrednosti je neposredno ali prek enega izključenega subjekta ali več izključenih subjektov v lasti enega subjekta ali več subjektov iz 1. točke, razen subjektov, ki opravljajo pokojninske storitve, če skoraj ves njegov dohodek izhaja iz dividend ali dobičkov ali izgub iz lastniškega kapitala, ki so izključeni iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube v skladu z 2. in 3. točko drugega odstavka 20. člena.

(4)

Vložniški subjekt v sestavi lahko v skladu z 69. členom tega zakona ne obravnava subjekta iz 2. in 3. točke tretjega odstavka kot izključeni subjekt.

7. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»subjekt« pomeni katero koli pravno ureditev, na podlagi katere se pripravljajo ločeni finančni računi, ali katero koli pravno osebo;

2.

»mednarodna skupina podjetij« je katera koli skupina, ki vključuje vsaj en subjekt ali stalno poslovno enoto, ki se ne nahaja v državi oziroma jurisdikciji (v nadaljnjem besedilu: jurisdikcija) krovnega matičnega subjekta;

3.

»velika domača skupina« je katera koli skupina, katere vsi subjekti v sestavi se nahajajo v Sloveniji;

4.

»subjekt v sestavi« je:

a)

kateri koli subjekt, ki je del mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ter

b)

katera koli stalna poslovna enota glavnega subjekta, ki je del mednarodne skupine podjetij iz prejšnje točke;

5.

»povrhnji davek« je dodatni davek, izračunan za jurisdikcijo ali subjekt v sestavi na podlagi 34. člena tega zakona;

6.

»minimalna davčna stopnja« pomeni 15 odstotkov (15 %);

7.

»jurisdikcija« je država oziroma ozemlje, ki ima davčno suverenost;

8.

»skupina« je:

a)

zbirka subjektov, ki so povezani prek lastništva ali nadzora, kot je opredeljeno v sprejemljivem finančnem računovodskem standardu, v skladu s katerim krovni matični subjekt pripravi konsolidirane računovodske izkaze, vključno s katerim koli subjektom, ki je bil morda izključen iz konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta izključno zaradi svoje majhnosti, majhnega pomena ali na podlagi dejstva, da je na prodaj, ali

b)

subjekt, ki ima eno stalno poslovno enoto ali več stalnih poslovnih enot, če ni del druge skupine, kot je opredeljena v prejšnji točki;

9.

»konsolidirani računovodski izkazi« so:

a)

računovodski izkazi, ki jih v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja pripravi subjekt ter v katerih so sredstva, obveznosti, dohodki, odhodki in denarni tokovi tega subjekta in vseh subjektov, v katerih ima nadzorujoči delež, predstavljeni kot sredstva, obveznosti, dohodki, odhodki in denarni tokovi istega gospodarskega subjekta;

b)

za skupine, opredeljene v točki b) 8. točke tega člena, računovodski izkazi, ki jih subjekt pripravi v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja;

c)

računovodski izkazi krovnega matičnega subjekta, ki niso pripravljeni v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja in so bili naknadno prilagojeni, da se prepreči kakršno koli pomembno izkrivljanje konkurence, in

č)

če krovni matični subjekt ne pripravi računovodskih izkazov, kot je opisano v točkah a), b) ali c) te točke, računovodski izkazi, ki bi bili pripravljeni, če bi se od krovnega matičnega subjekta zahtevalo, da take računovodske izkaze pripravi v skladu:

-

s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja ali

-

z drugim standardom finančnega računovodenja in pod pogojem, da so bili taki računovodski izkazi prilagojeni, da se prepreči kakršno koli pomembno izkrivljanje konkurence;

10.

»poslovno leto« pomeni obračunsko obdobje, v zvezi s katerim krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velika domača skupina pripravi svoje konsolidirane računovodske izkaze, ali če krovni matični subjekt ne pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov, koledarsko leto;

11.

»vložniški subjekt v sestavi« pomeni subjekt, ki vloži informativni obrazec za obračun povrhnjega davka v skladu s tem zakonom;

12.

»vladni subjekt« pomeni subjekt, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

a)

je del vlade ali v njeni popolni lasti, vključno s katero koli politično enoto ali njenim lokalnim organom;

b)

ne opravlja trgovinske ali poslovne dejavnosti in je njegov glavni namen:

-

izpolnjevanje vladne funkcije ali

-

upravljanje ali vlaganje sredstev te vlade ali jurisdikcije prek vlaganja in posedovanja naložb, upravljanja sredstev ter s tem povezanih investicijskih poslov za sredstva te države ali jurisdikcije;

c)

vladi odgovarja za svojo splošno uspešnost in ji vsako leto poroča ter

č)

ob razpustitvi se njegova sredstva v vladi ali državi in čisti dobiček, kolikor se tak čisti dobiček razdeljuje, razdelijo izključno tej vladi ali državi, pri čemer noben del njegovega čistega dobička ne gre v korist katere koli fizične osebe;

13.

»mednarodna organizacija« pomeni katero koli medvladno organizacijo, vključno z nadnacionalno organizacijo, ali agencijo ali ustanovo v njeni popolni lasti, ki izpolnjuje naslednja merila:

a)

sestavljajo jo predvsem vlade;

b)

sklenjen ima veljaven sporazum o sedežu ali vsebinsko podoben sporazum v jurisdikciji, v kateri je ustanovljena, na primer ureditev, ki daje uradom ali poslovnim enotam organizacije v jurisdikciji pravico do privilegijev in imunitet, ter

c)

zakon ali njene listine o upravljanju ji preprečujejo, da gre njen dohodek v korist fizičnih oseb;

14.

»neprofitna organizacija« pomeni subjekt, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

a)

ustanovljen je in deluje v jurisdikciji, katere rezident je:

-

izključno za verske, dobrodelne, znanstvene, umetniške, kulturne, športne, izobraževalne ali druge podobne namene ali

-

kot strokovna organizacija, poslovno združenje, gospodarska zbornica, delavska organizacija, kmetijska ali hortikulturna organizacija, državljansko združenje ali organizacija, ki deluje izključno za spodbujanje družbene blaginje;

b)

skoraj vsi dohodki iz dejavnosti, navedenih v prejšnji točki, so oproščeni davka od dohodkov v jurisdikciji, katere rezident je;

c)

nima delničarjev ali družbenikov, ki bi imeli lastniški ali upravičeni delež v njegovem dohodku ali sredstvih;

č)

njegovi dohodki ali sredstva se ne smejo razdeliti ali uporabiti v korist fizične osebe ali nedobrodelnega subjekta, razen:

-

pri dobrodelnem delovanju subjekta,

-

kot plačilo ustreznega nadomestila za opravljene storitve ali za uporabo premoženja ali kapitala ali

-

kot plačilo, ki ustreza pošteni tržni vrednosti premoženja, ki ga je kupil subjekt;

d)

ob prenehanju njegovega delovanja, njegovi likvidaciji ali razpustitvi je treba vsa njegova sredstva dodeliti ali vrniti neprofitni organizaciji, vladi ali državi vključno s katerim koli vladnim subjektom, jurisdikcije, v kateri je subjekt rezident, ali kateri koli njeni politični enoti;

e)

ne opravlja trgovinske ali poslovne dejavnosti, ki nima neposredne zveze z nameni, za katere je bil ustanovljen;

15.

»pretočni subjekt« pomeni subjekt, kolikor je davčno transparenten glede na svoje dohodke, odhodke, dobiček ali izgubo v jurisdikciji, v kateri je bil ustanovljen, razen če je davčni rezident in je zavezan k plačilu zajetega davka na svoj dohodek ali dobiček v drugi jurisdikciji. Šteje se, da je pretočni subjekt:

a)

davčno transparentni subjekt glede na svoje dohodke, odhodke, dobiček ali izgubo, kolikor je fiskalno transparenten v jurisdikciji, v kateri se nahaja njegov lastnik;

b)

obratni hibridni subjekt glede na svoje dohodke, odhodke, dobiček ali izgubo, kolikor ni fiskalno transparenten v jurisdikciji, v kateri se nahaja njegov lastnik;

c)

za namene te opredelitve se fiskalno transparentni subjekt šteje kot subjekt, katerega dohodke, odhodke, dobiček ali izgubo pravo jurisdikcije obravnava, kot če bi jih neposredno ustvaril ali imel lastnik tega subjekta v sorazmerju z njegovim deležem v tem subjektu;

č)

za namene te opredelitve se lastniški delež v subjektu ali stalni poslovni enoti, ki je subjekt v sestavi, obravnava, kot da se poseduje prek davčno transparentne strukture, če se poseduje posredno prek verige davčno transparentnih subjektov;

d)

za namene te opredelitve se subjekt v sestavi, ki na podlagi kraja z njegovim sedežem uprave, kraja ustanovitve ali podobnih meril ni davčni rezident in ni zavezan k plačilu zajetega davka ali kvalificiranega domačega povrhnjega davka, obravnava kot pretočni subjekt v zvezi z njegovimi dohodki, odhodki, dobičkom ali izgubo, kolikor:

-

se njegovi lastniki nahajajo v jurisdikciji, ki subjekt obravnava kot fiskalno transparenten;

-

nima poslovne enote v jurisdikciji, v kateri je bil ustanovljen, ter

-

dohodkov, odhodkov, dobička ali izgube ni mogoče pripisati stalni poslovni enoti;

16.

»stalna poslovna enota« pomeni:

a)

poslovno enoto ali predpostavljeno poslovno enoto, ki se nahaja v jurisdikciji, v kateri se obravnava kot stalna poslovna enota v skladu z veljavnim davčnim sporazumom, če taka jurisdikcija obdavči dohodek, ki ga je tej enoti mogoče pripisati v skladu z določbo, podobno 7. členu Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in premoženje, kakor je bila spremenjena;

b)

če ni veljavnega davčnega sporazuma, poslovno enoto ali predpostavljeno poslovno enoto, ki se nahaja v jurisdikciji, ki obdavči dohodek, ki ga je taki enoti mogoče pripisati, na neto osnovi na podoben način, kot obdavči svoje lastne davčne rezidente;

c)

če jurisdikcija nima sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb, poslovno enoto ali predpostavljeno poslovno enoto, ki se nahaja v taki jurisdikciji, ki bi se obravnavala kot stalna poslovna enota v skladu z Vzorčno konvencijo OECD o davku na dohodek in premoženje, kakor je bila spremenjena, če bi imela taka jurisdikcija pravico obdavčiti dohodek, ki bi ga bilo tej poslovni enoti mogoče pripisati v skladu s 7. členom navedene konvencije, ali

č)

drugo poslovno enoto ali predpostavljeno poslovno enoto, ki ni opisana v točkah a) do c) in prek katere se izvajajo dejavnosti zunaj jurisdikcije, v kateri se nahaja subjekt, če je v taki jurisdikciji dohodek, ki ga je mogoče pripisati takim dejavnostim, izvzet;

17.

»krovni matični subjekt« pomeni:

a)

subjekt, ki ima neposredno ali posredno v lasti nadzorujoči delež v katerem koli drugem subjektu in ni neposredno ali posredno v lasti drugega subjekta, ki bi imel v njem nadzorujoči delež, ali

b)

glavni subjekt skupine, kot je opredeljen v točki b) 8. točke;

18.

»davčni režim nadzorovane tuje družbe« pomeni sklop davčnih pravil, z izjemo kvalificiranega pravila o vključitvi dohodkov, v skladu s katerimi je neposredni ali posredni delničar tujega subjekta ali glavni subjekt stalne poslovne enote zavezan k plačilu davka na svoj delež dela ali celotnega dohodka, ki ga ta tuji subjekt v sestavi ustvari, ne glede na to, ali se ta dohodek razdeli delničarju ali ne;

19.

»kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov« pomeni sklop pravil, ki se izvajajo v domačem pravu jurisdikcije, če taka jurisdikcija ne zagotavlja nobenih koristi, povezanih s temi pravili, in ki:

a)

so enakovredna pravilom iz tega zakona ali – kar zadeva jurisdikcije tretjih držav – vzorčnima praviloma OECD, v skladu s katerimi matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velika domača skupina izračuna in plača svoj dodeljivi delež povrhnjega davka v zvezi z nizko obdavčenimi subjekti v sestavi te skupine;

b)

se upravljajo na način, ki je skladen s pravili iz tega zakona ali – kar zadeva jurisdikcije tretjih držav – z vzorčnima praviloma OECD;

20.

»nizko obdavčeni subjekt v sestavi« pomeni:

a)

subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki se nahaja v jurisdikciji z nizko obdavčitvijo, ali

b)

subjekt v sestavi brez države, katerega kvalificirani dohodek in dejanska davčna stopnja v poslovnem letu sta nižja od minimalne davčne stopnje;

21.

»vmesni matični subjekt« pomeni subjekt v sestavi, ki ima neposredno ali posredno v lasti lastniški delež v drugem subjektu v sestavi v isti mednarodni skupini podjetij ali veliki domači skupini in se ne šteje za krovni matični subjekt, matično podjetje v delni lasti, stalno poslovno enoto ali investicijski subjekt;

22.

»nadzorujoči delež« pomeni lastniški delež v subjektu, pri katerem mora ali bi moral imetnik deleža konsolidirati sredstva, obveznosti, dohodke, odhodke in denarne tokove subjekta po posameznih postavkah v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja; pri tem se šteje, da ima glavni subjekt nadzorujoče deleže v svojih stalnih poslovnih enotah;

23.

»matični subjekt v delni lasti« pomeni subjekt v sestavi, ki ima neposredno ali posredno v lasti lastniški delež v drugem subjektu v sestavi iste mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine in za katerega velja, da je več kot 20 % lastniškega deleža pri njegovem dobičku v neposredni ali posredni posesti ene osebe ali več oseb, ki niso subjekti v sestavi te mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, in ki se ne šteje za krovni matični subjekt, stalno poslovno enoto ali investicijski subjekt;

24.

»lastniški delež« pomeni kakršen koli kapitalski delež s pravico do dobička, kapitala ali rezerv subjekta ali stalne poslovne enote;

25.

»matični subjekt« pomeni krovni matični subjekt, ki ni izključeni subjekt, vmesni matični subjekt ali matični subjekt v delni lasti;

26.

»sprejemljivi standard finančnega računovodenja« pomeni mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP ali MSRP, kot jih je sprejela Evropska unija na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta) in splošno sprejeta računovodska načela Avstralije, Brazilije, Kanade, držav članic Evropske unije, držav članic Evropskega gospodarskega prostora, Hongkonga (Kitajska), Japonske, Mehike, Nove Zelandije, Ljudske republike Kitajske, Republike Indije, Republike Koreje, Rusije, Singapurja, Švice, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike;

27.

»odobreni standard finančnega računovodenja« v zvezi s subjektom pomeni sklop splošno sprejemljivih računovodskih načel, ki jih dovoljuje pooblaščeni računovodski organ v jurisdikciji, v kateri se ta subjekt nahaja; za namene te opredelitve »pooblaščeni računovodski organ« pomeni organ, ki ima v jurisdikciji pravna pooblastila, da predpiše, določi ali sprejme računovodske standarde za namene računovodskega poročanja;

28.

»pomembno izkrivljanje konkurence« v zvezi z uporabo posebnega načela ali postopka v skladu s sklopom splošno sprejemljivih računovodskih načel pomeni uporabo, ki povzroči skupni odklon za več kot 75.000.000 eurov dohodkov ali odhodkov v poslovnem letu v primerjavi z zneskom, ki bi bil določen z uporabo ustreznega načela ali postopka v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP ali MSRP, kot jih je sprejela Evropska unija na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002);

29.

»kvalificirani domači povrhnji davek« pomeni povrhnji davek, ki se uporablja v domačem pravu jurisdikcije, če taka jurisdikcija ne zagotavlja nobenih koristi, povezanih s temi pravili, in ki:

a)

opredeljuje določitev presežnega dobička subjektov v sestavi, ki se nahajajo v tej jurisdikciji, v skladu s pravili iz tega zakona ali – kar zadeva jurisdikcije tretjih držav – z vzorčnima praviloma OECD in uporabo minimalne davčne stopnje pri presežnem dobičku za to jurisdikcijo in subjekte v sestavi v skladu s pravili iz tega zakona ali – kar zadeva jurisdikcije tretjih držav – z vzorčnima praviloma OECD ter

b)

se upravlja na način, ki je skladen s pravili iz tega zakona ali – kar zadeva jurisdikcije tretjih držav – z vzorčnima praviloma OECD;

30.

»knjigovodska vrednost opredmetenega sredstva« pomeni povprečje začetnih in končnih vrednosti opredmetenih sredstev po upoštevanju nabrane amortizacije in oslabitve, kot je prikazano v računovodskih izkazih;

31.

»investicijski subjekt« pomeni:

a)

investicijski sklad ali nosilca nepremičninske investicije;

b)

subjekt, ki je v vsaj 95 % lasti neposredno subjekta iz točke a) te točke ali prek verige takih subjektov in ki posluje izključno ali skoraj izključno za namene posedovanja ali vlaganja sredstev v njihovo korist, ali

c)

subjekt, katerega najmanj 85 % vrednosti je v lasti subjekta iz točke a) te točke, če skoraj ves njegov dohodek izhaja iz dividend ali dobičkov ali izgub iz lastniškega kapitala, ki so za namene te direktive izključeni iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube;

32.

»investicijski sklad« pomeni subjekt ali dogovor, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

a)

namenjen je združevanju finančnih ali nefinančnih sredstev mnogih vlagateljev, od katerih so nekateri nepovezani;

b)

vlaga v skladu z opredeljeno naložbeno politiko;

c)

vlagateljem omogoča, da zmanjšajo stroške transakcij, raziskav in analiz ali skupaj porazdelijo tveganje;

č)

predvsem je namenjen ustvarjanju investicijskega dohodka ali dobička ali zaščiti pred določenim ali splošnim dogodkom ali rezultatom;

d)

njegovi vlagatelji imajo pravico do donosov iz sredstev sklada ali dohodka, ustvarjenega iz teh sredstev, na podlagi njihovega prispevka;

e)

zanj ali za njegovo upravljanje velja regulativni režim za investicijske sklade, vključno z ustrezno ureditvijo za preprečevanje pranja denarja in zaščito vlagateljev, v jurisdikciji, v kateri je ustanovljen ali se upravlja, ter

f)

v imenu vlagateljev ga upravljajo strokovnjaki za upravljanje investicijskih skladov;

33.

»nosilec nepremičninske investicije« pomeni subjekt v lasti več subjektov, ki ima v posesti pretežno nepremičnine, ki so bodisi v njegovih rokah bodisi v rokah njegovih imetnikov deležev, in za katerega velja enotna davčna stopnja z največ enoletnim odlogom;

34.

»pokojninski sklad« pomeni:

a)

subjekt, ki je ustanovljen in posluje v jurisdikciji izključno ali skoraj izključno za upravljanje ali zagotavljanje pokojnin ter dodatnih ali povezanih ugodnosti posameznikom, če:

-

ta subjekt kot tak regulira ta jurisdikcija ali ena od njenih političnih enot ali lokalni organi ali

-

so ti prejemki zavarovani ali kako drugače zaščiteni z nacionalnimi predpisi in se financirajo s skupino sredstev v posesti prek fiduciarne ureditve ali lastnika sklada, da se zagotovi izpolnitev ustreznih pokojninskih obveznosti v primeru plačilne nesposobnosti mednarodnih skupin podjetij in velikih domačih skupin;

b)

subjekt za pokojninske storitve;

35.

»subjekt za pokojninske storitve« pomeni subjekt, ki je ustanovljen in posluje izključno ali skoraj izključno za namene vlaganja sredstev v korist subjektov iz točke a) 34. točke ali za opravljanje dejavnosti, ki so pomožne reguliranim dejavnostim iz točke a) 34. točke, če je subjekt za pokojninske storitve del iste skupine kot subjekti, ki opravljajo te regulirane dejavnosti;

36.

»jurisdikcija z nizko obdavčitvijo« pomeni – v zvezi z mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino v katerem koli poslovnem letu – Slovenijo, drugo državo članico Evropske unije ali jurisdikcijo tretje države, v kateri ima mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina kvalificirani dohodek in je obdavčena po dejanski davčni stopnji, ki je nižja od minimalne davčne stopnje;

37.

»kvalificirani dohodek ali izguba« pomeni finančni računovodski neto dohodek ali izgubo subjekta v sestavi, prilagojeno v skladu s pravili iz tega zakona;

38.

»nekvalificirani vračljivi imputacijski davek« pomeni kakršen koli davek, z izjemo kvalificiranega imputacijskega davka, ki ga vračuna ali plača subjekt v sestavi, ki:

a)

se lahko vrne dejanskemu lastniku dividende, ki jo je razdelil tak subjekt v sestavi, če se nanaša na to dividendo, ali ki ga dejanski lastnik lahko odbije od davčne obveznosti, ki ni davčna obveznost, ki bi se nanašala na tako dividendo, ali

b)

se lahko vrne družbi razdeljevalki ob distribuciji dividende delničarju;

c)

za namene te opredelitve »kvalificirani imputacijski davek« pomeni zajeti davek, ki ga vračuna ali plača subjekt v sestavi, vključno s stalno poslovno enoto, ki se lahko vrne ali kot dobropis prizna dejanskemu lastniku dividende, ki jo razdeli subjekt v sestavi, ali, v primeru zajetega davka, ki ga vračuna ali plača stalna poslovna enota, dividenda, ki jo razdeli glavni subjekt, kolikor se vračilo izplača ali zagotovi dobropis:

-

s strani jurisdikcije, ki ni jurisdikcija, ki je naložila zajete davke;

-

dejanskemu lastniku dividende, obdavčene po nominalni stopnji, ki je enaka kot minimalna davčna stopnja ali višja od nje za dividende, prejete v skladu z domačim pravom jurisdikcije, ki je subjektu v sestavi naložila zajete davke;

-

posamezniku, ki je dejanski lastnik dividende in davčni rezident v jurisdikciji, ki je subjektu v sestavi naložila zajete davke, in ki je zavezan k plačilu davka po nominalni stopnji, ki je enaka standardni davčni stopnji, ki se uporablja za običajne dohodke, ali višja od nje, ali

-

vladnemu subjektu, mednarodni organizaciji, rezidenčni neprofitni organizaciji, rezidenčnemu pokojninskemu skladu, rezidenčnemu investicijskemu subjektu, ki ni del mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ali rezidenčni zavarovalnici za življenjsko zavarovanje, kolikor se dividenda prejme v zvezi z dejavnostmi rezidenčnega pokojninskega sklada in se obdavči na način kot dividenda, ki jo prejme pokojninski sklad;

-

za namene prejšnje alineje velja naslednje:

1.

neprofitna organizacija ali pokojninski sklad je rezident v jurisdikciji, če je ustanovljen in se upravlja v tej jurisdikciji;

2.

investicijski subjekt je rezident v jurisdikciji, če je ustanovljen in reguliran v tej jurisdikciji;

3.

zavarovalnica za življenjsko zavarovanje je rezident v jurisdikciji, v kateri se nahaja;

39.

»kvalificirani vračljivi davčni dobropis« pomeni:

a)

vračljivi davčni dobropis, zasnovan tako, da ga je treba plačati kot gotovinsko plačilo ali denarni ustreznik subjektu v sestavi v štirih letih od datuma, ko je subjekt v sestavi upravičen do prejetja vračljivega davčnega dobropisa v skladu s pravom jurisdikcije, ki dobropis odobri, ali

b)

če je davčni dobropis delno vračljiv, del vračljivega davčnega dobropisa, ki se kot gotovinsko plačilo ali denarni ustreznik plača subjektu v sestavi v štirih letih od datuma, ko je subjekt v sestavi upravičen do prejetja delno vračljivega davčnega dobropisa. Pri tem kvalificirani vračljivi davčni dobropis ne vključuje katerega koli zneska davka, ki se prizna kot dobropis ali povrne na podlagi kvalificiranega imputacijskega davka ali nekvalificiranega vračljivega imputacijskega davka;

40.

»nekvalificirani vračljivi davčni dobropis« pomeni davčni dobropis, ki ni kvalificirani vračljivi davčni dobropis, je pa v celoti ali delno vračljiv;

41.

»glavni subjekt« pomeni subjekt, ki v svoje računovodske izkaze vključi finančni računovodski neto dohodek ali izgubo stalne poslovne enote;

42.

»subjekt v sestavi, ki je lastnik« pomeni subjekt v sestavi, ki ima neposredno ali posredno v lasti lastniški delež v drugem subjektu v sestavi iste mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine;

43.

»upravičeni sistem davčne distribucije« pomeni sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki:

a)

naloži davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček le, če se ta dobiček razdeli delničarjem ali se šteje, da je razdeljen med delničarje, ali če ima družba določene neposlovne odhodke;

b)

naloži davek po stopnji, ki je enaka minimalni davčni stopnji ali je višja od nje, ter

c)

je veljal 1. julija 2021 ali pred tem datumom;

44.

»kvalificirano pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih« pomeni sklop pravil, ki se izvajajo v domačem pravu jurisdikcije, če taka jurisdikcija ne zagotavlja nobenih koristi, povezanih s temi pravili, in ki:

a)

so enakovredna pravilom iz tega zakona ali – kar zadeva jurisdikcije tretjih držav – vzorčnima praviloma OECD, v skladu s katerima jurisdikcija pobere svoj dodeljivi delež povrhnjega davka mednarodne skupine podjetij, ki ni bil obračunan v skladu s pravilom o vključitvi dohodkov, v zvezi z nizko obdavčenimi subjekti v sestavi te mednarodne skupine podjetij;

b)

se upravljajo na način, ki je skladen s pravili iz tega zakona ali – kar zadeva jurisdikcije tretjih držav – z vzorčnima praviloma OECD;

45.

»imenovani vložniški subjekt« pomeni subjekt v sestavi, ki ni krovni matični subjekt in ga je mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina imenovala za izpolnjevanje obveznosti glede predložitve informativnega obrazca za obračun in obračuna iz VII. in IX. poglavja;

46.

»imenovani lokalni subjekt« pomeni subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki se nahaja v Sloveniji in so ga drugi subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki se nahajajo v Sloveniji, imenovali za vložitev informativnega obrazca za obračun za povrhnji davek ali predložitev uradnih obvestil v njihovem imenu v skladu s pravili tega zakona o informativnem obrazcu in obračunu;

47.

»kvalificirani sporazum med pristojnimi organi« pomeni dvostranski ali večstranski sporazum ali dogovor med dvema pristojnima organoma ali več pristojnimi organi, ki določa avtomatično izmenjavo letnih informativnih obrazcev za povrhnji davek.

8. člen

(lokacija subjekta v sestavi)

(1)

Subjekt, ki ni pretočni subjekt, se nahaja v jurisdikciji, v kateri se šteje za rezidenta za davčne namene na podlagi njegovega sedeža uprave, njegovega kraja ustanovitve ali podobnih meril, kot naslova, registracije. Pri tem se, če lokacije subjekta, ki ni pretočni subjekt, ni mogoče določiti, šteje, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri je bil ustanovljen.

(2)

Pretočni subjekt se šteje za subjekt brez države, razen če je krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ali če mora uporabiti pravilo o vključitvi dohodkov v skladu z 9., 10., 11. in 12. členom tega zakona; v tem primeru se šteje, da se pretočni subjekt nahaja v jurisdikciji, v kateri je bil ustanovljen.

(3)

Stalna poslovna enota, kot je opredeljena v točki a) 16. točke 7. člena tega zakona, se nahaja v jurisdikciji, v kateri se obravnava kot stalna poslovna enota in je zavezana k plačilu davka v skladu z veljavnim davčnim sporazumom. Stalna poslovna enota, kot je opredeljena v točki b) 16. točke 7. člena tega zakona, se nahaja v jurisdikciji, v kateri je obdavčena na neto osnovi na podlagi njene poslovne prisotnosti. Stalna poslovna enota, kot je opredeljena v točki c) 16. točke 7. člena tega zakona, se nahaja v jurisdikciji, na ozemlju katere se dejansko nahaja. Stalna poslovna enota, kot je opredeljena v točki č) 16. točke 7. člena tega zakona, je stalna poslovna enota brez države.

(4)

Če se subjekt v sestavi nahaja v dveh jurisdikcijah in imata ti jurisdikciji sklenjen veljavni davčni sporazum, se šteje, da se subjekt v sestavi nahaja v jurisdikciji, v kateri se šteje za rezidenta za davčne namene v skladu s tem davčnim sporazumom. Če veljavni davčni sporazum zahteva, da pristojni organi dosežejo medsebojni sporazum o predpostavljenem rezidentstvu za davčne namene subjekta v sestavi, in sporazum ni dosežen, se uporablja naslednji odstavek. Če v skladu z veljavnim davčnim sporazumom ni odpravljanja dvojne obdavčitve, ker je subjekt v sestavi rezident za davčne namene v obeh pogodbenicah, se uporablja naslednji odstavek.

(5)

Če se subjekt v sestavi nahaja v dveh jurisdikcijah in ti jurisdikciji nimata sklenjenega veljavnega davčnega sporazuma, se šteje, da se subjekt v sestavi nahaja v jurisdikciji, ki je obračunala višji znesek zajetih davkov za določeno poslovno leto. Pri tem se za izračun zneska zajetih davkov iz prvega stavka tega odstavka ne upošteva znesek davka, plačanega v skladu z davčnimi pravili za nadzorovane tuje družbe. Če je znesek zajetih davkov, ki jih je treba plačati v obeh jurisdikcijah, enak ali nič, se šteje, da se subjekt v sestavi nahaja v jurisdikciji, v kateri ima višji znesek vsebinske izključitve dohodkov, izračunan na osnovi subjekta v skladu z drugim podpoglavjem V. poglavja o ugodnosti vsebinske izključitve dohodka. Če je znesek vsebinske izključitve dohodkov v obeh jurisdikcijah enak ali nič, se šteje, da je subjekt v sestavi brez države, razen če je krovni matični subjekt; v tem primeru se šteje, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri je bil ustanovljen.

(6)

Če se zaradi uporabe četrtega in petega odstavka tega člena matični subjekt nahaja v jurisdikciji, v kateri zanj ne velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov, se šteje, da zanj velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov druge jurisdikcije, razen če veljavni davčni sporazum prepoveduje uporabo takega pravila.

(7)

Če subjekt v sestavi v poslovnem letu spremeni svojo lokacijo, se šteje, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri se je v skladu s tem členom nahajal na začetku tega poslovnega leta.

II. ZAVEZANOST ZA DAVEK

1. Zavezanost za povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov

9. člen

(zavezanost krovnega matičnega subjekta)

Krovni matični subjekt, ki se nahaja v Sloveniji in je subjekt v sestavi, je zavezan za povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov:

-

za svoje nizko obdavčene subjekte v sestavi, ki se nahajajo v drugi jurisdikciji ali so brez države,

-

zase, če je subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ter je nizko obdavčen, in za svoje nizko obdavčene subjekte v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji.

10. člen

(zavezanost vmesnega matičnega subjekta)

(1)

Vmesni matični subjekt, ki se nahaja v Sloveniji in je v posesti krovnega matičnega subjekta, ki se nahaja v tretji državi, je zavezan za povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov:

-

za svoje nizko obdavčene subjekte v sestavi, ki se nahajajo v drugi jurisdikciji ali so brez države,

-

zase, če je subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ter je nizko obdavčen, in svoje nizko obdavčene subjekte v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji.

(2)

Prvi odstavek se ne uporablja, če za krovni matični subjekt za to poslovno leto velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov ali ima drug matični subjekt, ki se nahaja v jurisdikciji, v kateri zanj velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov za to poslovno leto, neposredno ali posredno v lasti nadzorujoči delež v vmesnem matičnem subjektu.

11. člen

(zavezanost vmesnega matičnega subjekta v posesti izključenega subjekta)

(1)

Vmesni matični subjekt, ki se nahaja v Sloveniji in je v posesti krovnega matičnega subjekta, ki je izključeni subjekt, je zavezan za povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov:

-

za svoje nizko obdavčene subjekte v sestavi, ki se nahajajo v drugi jurisdikciji ali so brez države,

-

zase, če je subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ter je nizko obdavčen, in za svoje nizko obdavčene subjekte v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji.

(2)

Prvi odstavek se ne uporablja, če se drugi vmesni matični subjekt nahaja v jurisdikciji, v kateri zanj velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov za to poslovno leto, in ima v neposredni ali posredni lasti nadzorujoči delež v vmesnem matičnem subjektu iz prvega odstavka tega člena.

12. člen

(zavezanost matičnega subjekta v delni lasti)

(1)

Matični subjekt v delni lasti, ki se nahaja v Sloveniji, je zavezan za povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov:

-

za svoje nizko obdavčene subjekte v sestavi, ki se nahajajo v drugi jurisdikciji ali so brez države,

-

zase, če je subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ter je nizko obdavčen, in za svoje nizko obdavčene subjekte v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji.

(2)

Prvi odstavek se ne uporablja, če so lastniški deleži matičnega subjekta v delni lasti v celoti neposredno ali posredno v posesti drugega matičnega subjekta v delni lasti, za katerega za poslovno leto velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov.

13. člen

(dodelitev povrhnjega davka na podlagi pravila o vključitvi dohodkov)

(1)

Povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov, ki ga mora matični subjekt plačati v zvezi z nizko obdavčenim subjektom v sestavi na podlagi prve alineje 9. do 12. člena, je enak povrhnjemu davku nizko obdavčenega subjekta v sestavi, pomnoženemu z dodeljivim deležem matičnega subjekta pri takem povrhnjem davku v določenem poslovnem letu.

(2)

Dodeljivi delež matičnega subjekta pri povrhnjem davku v zvezi z nizko obdavčenim subjektom v sestavi je sorazmeren lastniškemu deležu matičnega subjekta v kvalificiranem dohodku nizko obdavčenega subjekta v sestavi. Ta sorazmerni delež je enak kvalificiranemu dohodku nizko obdavčenega subjekta v sestavi v določenem poslovnem letu, zmanjšanemu za znesek takega dohodka, ki ga je mogoče pripisati lastniškim deležem drugih lastnikov, deljenemu s kvalificiranim dohodkom nizko obdavčenega subjekta v sestavi za določeno poslovno leto. Znesek kvalificiranega dohodka, ki ga je mogoče pripisati lastniškim deležem v nizko obdavčenem subjektu v sestavi, ki ga imajo drugi lastniki, je znesek, ki bi se v skladu z načeli sprejemljivega standarda finančnega računovodenja, uporabljenega v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta, obravnaval kot pripisljiv tem lastnikom, če bi bil neto dohodek nizko obdavčenega subjekta v sestavi enak njegovemu kvalificiranemu dohodku in:

1.

je matični subjekt pripravil konsolidirane računovodske izkaze v skladu s tem računovodskim standardom (v nadaljnjem besedilu: hipotetični konsolidirani računovodski izkazi);

2.

je matični subjekt imel v lasti nadzorujoči delež v nizko obdavčenem subjektu v sestavi, tako da so bili vsi dohodki in odhodki nizko obdavčenega subjekta v sestavi konsolidirani po posameznih postavkah glede na dohodke in odhodke matičnega subjekta v hipotetičnih konsolidiranih računovodskih izkazih;

3.

je bilo celotni kvalificirani dohodek nizko obdavčenega subjekta v sestavi mogoče pripisati transakcijam z osebami, ki niso subjekti v skupini, ter

4.

so vse lastniške deleže, ki niso neposredno ali posredno v lasti matičnega subjekta, imele osebe, ki niso subjekti v skupini.

(3)

Poleg zneska, dodeljenega matičnemu subjektu v skladu s prvim odstavkom tega člena, povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov, ki ga mora matični subjekt plačati na podlagi druge alineje 9. do 12. člena za določeno poslovno leto v skladu s 34. členom tega zakona, vključuje:

1.

celotni znesek povrhnjega davka, izračunanega za ta matični subjekt, in

2.

znesek povrhnjega davka, izračunanega za njegove nizko obdavčene subjekte v sestavi, ki se nahajajo v isti državi članici, pomnožen z dodeljivim deležem matičnega subjekta v takem povrhnjem davku za določeno poslovno leto.

14. člen

(zmanjšanje povrhnjega davka pri pravilu o vključitvi dohodkov)

Če ima matični subjekt, ki se nahaja v Sloveniji, lastniški delež v nizko obdavčenem subjektu v sestavi posredno prek vmesnega matičnega subjekta ali matičnega subjekta v delni lasti, za katerega velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov za določeno poslovno leto, se povrhnji davek, ki ga je treba plačati na podlagi 9. do 12. člena tega zakona, zmanjša za znesek, ki je enak delu dodeljivega deleža prvega navedenega matičnega subjekta pri povrhnjem davku, ki ga mora plačati vmesni matični subjekt ali matični subjekt v delni lasti.

2. Zavezanost za povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih

15. člen

(prilagoditev na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih)

Če se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji tretje države, ki ne uporablja kvalificiranega pravila o vključitvi dohodkov, ali če je krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij izključeni subjekt ali če se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji tretje države z nizko obdavčitvijo, so subjekti v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji, razen investicijskih subjektov, za poslovno leto zavezani za plačilo povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki je dodeljen Sloveniji v skladu z naslednjim členom tega zakona.

16. člen

(izračun in dodelitev zneska povrhnjega davka Sloveniji na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih)

(1)

Znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljen Sloveniji, se izračuna tako, da se celotni povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, kakor je določen v skladu z drugim odstavkom, pomnoži z odstotkom, ki pripade Sloveniji na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v skladu s petim odstavkom tega člena.

(2)

Celotni povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za poslovno leto je enak vsoti povrhnjega davka, izračunanega za vsak nizko obdavčeni subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij za to poslovno leto, kot je določeno v skladu s 34. členom tega zakona, ob upoštevanju prilagoditev iz tretjega in četrtega odstavka.

(3)

Povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za nizko obdavčeni subjekt v sestavi je enak vrednosti nič, če so v določenem poslovnem letu vsi lastniški deleži krovnega matičnega subjekta v takem nizko obdavčenem subjektu v sestavi neposredno ali posredno v posesti enega matičnega subjekta ali več matičnih subjektov, ki morajo v tem poslovnem letu uporabljati kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov v zvezi s tem nizko obdavčenim subjektom v sestavi.

(4)

Če se tretji odstavek ne uporablja, se povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za nizko obdavčeni subjekt v sestavi zmanjša za dodeljivi delež povrhnjega davka matičnega subjekta za ta nizko obdavčeni subjekt v sestavi, ki se obračuna v skladu s kvalificiranim pravilom o vključitvi dohodkov.

(5)

Odstotek, ki pripade Sloveniji na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, se za vsako poslovno leto in za vsako mednarodno skupino podjetij izračuna po naslednji formuli:

50 % x	število zaposlenih v Republiki Sloveniji	+ 50 % x	skupna vrednost opredmetenih sredstev v Republiki Sloveniji
	število zaposlenih v vseh jurisdikcijah s pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih		skupna vrednost opredmetenih sredstev v vseh jurisdikcijah s pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih

Pri tem je:

1.

število zaposlenih v Sloveniji celotno število zaposlenih v vseh subjektih v sestavi mednarodne skupine podjetij;

2.

število zaposlenih v vseh jurisdikcijah s pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih celotno število zaposlenih v vseh subjektih v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v jurisdikciji s kvalificiranim pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih, ki velja za določeno poslovno leto;

3.

skupna vrednost opredmetenih sredstev vsota knjigovodskih vrednosti opredmetenih sredstev vseh subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij v Sloveniji;

4.

skupna vrednost opredmetenih sredstev v vseh jurisdikcijah s pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih vsota knjigovodskih vrednosti opredmetenih sredstev vseh subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v jurisdikciji s kvalificiranim pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih, ki velja za določeno poslovno leto.

(6)

Število zaposlenih je število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa v vseh subjektih v sestavi, ki se nahajajo v zadevni jurisdikciji, vključno z neodvisnimi izvajalci, če sodelujejo pri rednih poslovnih dejavnostih subjekta v sestavi. Opredmetena sredstva vključujejo opredmetena sredstva vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v zadevni jurisdikciji, vendar ne vključujejo denarnih sredstev ali njihovih ustreznikov, neopredmetenih ali finančnih sredstev.

(7)

Zaposleni, stroški za plače katerih so vključeni v ločene finančne račune stalne poslovne enote, kot je določeno s prvim odstavkom 24. člena tega zakona in prilagojeno v skladu z drugim odstavkom 24. člena, se dodelijo jurisdikciji, v kateri se nahaja stalna poslovna enota. Pri tem se opredmetena sredstva, vključena v ločene finančne račune stalne poslovne enote, kot je določeno s prvim odstavkom 24. člena in prilagojeno v skladu z drugim odstavkom 24. člena, dodelijo jurisdikciji, v kateri se nahaja stalna poslovna enota. Število zaposlenih in opredmetena sredstva, dodeljena jurisdikciji stalne poslovne enote, se ne upoštevajo pri številu zaposlenih in opredmetenih sredstvih jurisdikcije glavnega subjekta. Število zaposlenih in knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev, ki jih poseduje investicijski subjekt, se izključita iz elementov formule iz petega odstavka. Število zaposlenih in knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev pretočnega subjekta se izključita iz elementov formule iz petega odstavka, razen če sta dodeljena stalni poslovni enoti, ali če stalne poslovne enote ni, subjektom v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, v kateri je bil pretočni subjekt ustanovljen.

(8)

Ne glede na peti odstavek se šteje, da je odstotek, ki se pripiše jurisdikciji na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, v zvezi z mednarodno skupino podjetij za določeno poslovno leto enak nič, če zaradi zneska povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenega tej jurisdikciji v prejšnjem poslovnem letu, subjekti v sestavi te mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v tej jurisdikciji, nimajo dodatnega denarnega odhodka za davek, ki je skupaj enak znesku povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za to prejšnje poslovno leto, dodeljenega tej jurisdikciji. Število zaposlenih in knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahaja v jurisdikciji z odstotkom na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki je v določenem poslovnem letu enak nič, se izključita iz elementov formule za dodelitev celotnega povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih mednarodni skupini podjetij za to poslovno leto.

(9)

Prejšnji odstavek se ne uporablja za poslovno leto, če imajo vse jurisdikcije s kvalificiranim pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih, ki velja za določeno poslovno leto, odstotek na podlagi kvalificiranega pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v zvezi z mednarodno skupino podjetij za to poslovno leto enak nič.

(10)

Znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih se dodeli subjektu v sestavi, ki se nahaja v Sloveniji, glede na delež njegovih prihodkov v skupnih prihodkih subjektov v sestavi v Sloveniji.

3. Začetna faza izključitve skupin iz pravil po tem zakonu

17. člen

(zmanjšanje davka, vključno domačega povrhnjega davka v Sloveniji, do vrednosti nič v prehodnem obdobju)

(1)

Povrhnji davek, ki ga mora plačati v skladu z drugo alinejo 9. člena tega zakona krovni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici, ali kadar je krovni matični subjekt izključeni subjekt, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 10. člena vmesni matični subjekt, ki se nahaja v Sloveniji, se zmanjša do vrednosti nič:

1.

v prvih petih letih začetne faze dejavnosti mednarodne skupine podjetij ne glede na zahteve iz V. poglavja tega zakona;

2.

v prvih petih letih, in sicer od prvega dneva poslovnega leta, v katerem velika domača skupina prvič spada v področje uporabe tega zakona.

(2)

Če se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji tretje države, se povrhnji davek, ki ga mora subjekt v sestavi, ki se nahaja v Sloveniji, plačati v skladu z drugim odstavkom 16. člena, v prvih petih letih začetne faze mednarodne dejavnosti te mednarodne skupine podjetij ne glede na zahteve iz V. poglavja tega zakona zmanjša do vrednosti nič.

(3)

Za mednarodno skupino podjetij se šteje, da je v začetni fazi svoje dejavnosti, če za poslovno leto velja, da:

1.

ima subjekte v sestavi v največ šestih jurisdikcijah in

2.

vsota knjigovodskih vrednosti opredmetenih sredstev vseh subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v vseh jurisdikcijah, razen referenčni jurisdikciji, ne presega 50.000.000 eurov.

(4)

Pri tem za namene iz 2. točke tretjega odstavka »referenčna jurisdikcija« pomeni jurisdikcijo, v kateri imajo subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij najvišjo skupno vrednost opredmetenih sredstev v poslovnem letu, v katerem mednarodna skupina podjetij prvič spada v področje uporabe tega zakona. Skupna vrednost opredmetenih sredstev v jurisdikciji je vsota knjigovodskih vrednosti vseh opredmetenih sredstev vseh subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v tej jurisdikciji.

(5)

Obdobje petih let iz 1. točke prvega odstavka in drugega odstavka se začne z začetkom poslovnega leta, v katerem mednarodna skupina podjetij prvič spada v področje uporabe tega zakona. Pri tem se za mednarodne skupine podjetij, ki bi 23. decembra 2022 spadale v področje uporabe tega zakona, petletno obdobje iz 1. točke prvega odstavka začne 31. decembra 2023. Za mednarodne skupine podjetij, ki bi 23. decembra 2022 spadale v področje uporabe tega zakona, se petletno obdobje iz drugega odstavka začne 31. decembra 2024. Za velike domače skupine, ki bi 23. decembra 2022 spadale v področje uporabe tega zakona, se petletno obdobje iz 2. točke prvega odstavka začne 31. decembra 2023.

(6)

Imenovani vložniški subjekt iz 65. člena tega zakona davčno upravo države, v kateri se nahaja, obvesti o začetku začetne faze mednarodne dejavnosti mednarodne skupine podjetij.

(7)

Ta člen se uporablja tudi za obveznost domačega povrhnjega davka v skladu z VIII. poglavjem.

4. Ravnanje pri odlogu pravil v državi članici EU, ki ni Slovenija

18. člen

(uporaba pravila o prenizko obdavčenih dobičkih)

(1)

Če se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v državi članici EU, ki ni Slovenija, ki je izbrala opcijo odloga uporabe pravil in je o tem obvestila Evropsko komisijo, so subjekti v sestavi te mednarodne skupine podjetij v Sloveniji zavezani za znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki je bil v skladu s 16. členom tega zakona dodeljen Sloveniji.

(2)

Pri tem mora krovni matični subjekt iz prejšnjega odstavka imenovati imenovan vložniški subjekt v državi članici, ki ni država članica, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, ali če mednarodna skupina podjetij nima subjekta v sestavi v drugi državi članici, v jurisdikciji tretje države, ki ima za poslovno leto poročanja z državo članico, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, sklenjen veljaven kvalificirani sporazum med pristojnimi organi. V tem primeru imenovani vložniški subjekt vloži informativni obrazec za obračun povrhnjega davka v skladu z zahtevami o vložitvi iz tega zakona, medtem ko subjekti v sestavi, ki se nahajajo v državi članici, ki je izkoristila opcijo odloga iz prvega odstavka tega člena, imenovanemu vložniškemu subjektu predložijo informacije, potrebne za skladnost s tem zakonom, in so izvzeti iz zahteve po vložitvi iz prvega odstavka 65. člena tega zakona.

III. IZRAČUN KVALIFICIRANEGA DOHODKA ALI IZGUBE

1. Splošno

19. člen

(določitev kvalificiranega dohodka ali izgube)

(1)

Kvalificirani dohodek ali izguba subjekta v sestavi se izračuna s prilagoditvami, kot so določene v 20. do 25. členu tega zakona, s katerimi se prilagodi finančni računovodski neto dohodek ali izguba subjekta v sestavi za poslovno leto pred morebitnimi konsolidacijskimi prilagoditvami za odpravo transakcij znotraj skupine, kot je določeno v skladu z računovodskim standardom, ki se uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta.

(2)

Če na podlagi sprejemljivega standarda finančnega računovodenja ali odobrenega standarda finančnega računovodenja, ki se uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta, ni mogoče razumno določiti finančnega računovodskega neto dohodka ali izgube subjekta v sestavi, se lahko finančni računovodski neto dohodek ali izguba subjekta v sestavi za določeno poslovno leto določi z uporabo drugega sprejemljivega standarda finančnega računovodenja ali odobrenega standarda finančnega računovodenja, če:

1.

se finančni računi subjekta v sestavi vodijo na podlagi tega računovodskega standarda;

2.

so informacije, ki jih vsebujejo finančni računi, zanesljive in

3.

se stalne razlike, ki presegajo 1.000.000 eurov in izhajajo iz uporabe določenega načela ali standarda za postavke dohodkov ali odhodkov ali transakcij, kadar se to načelo ali standard razlikuje od finančnega standarda, uporabljenega pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta, prilagodijo, da ustrezajo obravnavi, ki se za to postavko zahteva v skladu z računovodskim standardom, ki se uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov.

20. člen

(osnovne prilagoditve)

(1)

Kvalificirani dohodek ali izguba se določi tako, da se prilagodi finančni računovodski neto dohodek ali izguba subjekta v sestavi za zneske naslednjih postavk:

1.

odhodka čistega davka (povečanje ali zmanjšanje);

2.

izključenih dividend (zmanjšanje);

3.

izključenih kapitalskih dobičkov ali izgub (povečanje ali zmanjšanje);

4.

vključenih dobičkov ali izgub po metodi prevrednotenja (povečanje ali zmanjšanje);

5.

dobičkov ali izgub iz odprodaje sredstev in obveznosti, izključenih na podlagi 51. člena tega zakona (povečanje ali zmanjšanje);

6.

asimetričnih dobičkov ali izgub iz naslova tujih valut (povečanje ali zmanjšanje);

7.

po predpisih nepriznanih odhodkov (povečanje);

8.

napak ali sprememb načel računovodenja, nastalih pred tekočim obdobjem (povečanje ali zmanjšanje), ter

9.

vračunanih odhodkov za pokojnine (povečanje ali zmanjšanje).

(2)

Za namene tega člena naslednji izrazi pomenijo:

1.

»odhodek čistih davkov« pomeni neto znesek naslednjih postavk:

a)

zajetih davkov, vračunanih kot odhodek, ter vseh odmerjenih in odloženih zajetih davkov, vključenih v odhodek za davek od dohodka, vključno z zajetimi davki na dohodek, ki je izključen iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube;

b)

odloženih terjatev za davek, ki se lahko pripišejo izgubi v poslovnem letu;

c)

kvalificiranih domačih povrhnjih davkov, vračunanih kot odhodek;

Zakon o minimalnem davku (ZMD)

Časovnica