Odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera |...

1783. Odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera

Na podlagi prvega, četrtega in petega odstavka 49. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in 61/06 – ZDru-1) in 7. in 16. člena Statuta Občine Pivka (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07, 54/10 in 111/13) je Občinski svet Občine Pivka na 24. redni seji dne 15. 5. 2014 sprejel

O D L O K
o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(cilji in nameni)

(1)

S ciljem, da se ohranijo značilna kraška pokrajina ob reki Pivki s slikovitimi presihajočimi jezeri ter suha travišča, mokrišča in strnjeni gozdovi Javornikov, z raznolikim, vrstno bogatim rastlinskim in živalskim svetom, se del območja zgornje Pivške kotline (v nadaljnjem besedilu: Zgornje Pivke) in Javornikov zavaruje kot Krajinski park Pivška presihajoča jezera (v nadaljnjem besedilu: krajinski park).

(2)

Varstveni cilji v krajinskem parku so ohranitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti – ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) in njihovih habitatov, obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: prednostni habitatni tipi), geomorfoloških in hidroloških značilnosti krasa z izjemnimi površinskimi in podzemnimi kraškimi pojavi in naravnimi procesi ter pestrosti kulturne krajine.

(3)

Cilji v krajinskem parku so tudi: izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: lokalni prebivalci) s spodbujanjem trajnostnega razvoja, ki je skladen s krajevno tradicijo območja in v ravnovesju med varstvom narave in rabo. V to se vključuje tudi spodbujanje novih zaposlitev in razvojnih priložnosti, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter omogočanje raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja, obiskovanja in doživljanja krajinskega parka.

(4)

Cilji krajinskega parka se uresničujejo zlasti z varstvom, upravljanjem in financiranjem krajinskega parka, z usmerjanjem razvoja družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti, prednostnim delovanjem lokalnih javnih služb, izvajanjem razvojnih usmeritev ter nadzorovanjem nekaterih ravnanj.

2. člen

(vsebina)

(1)

Ta odlok določa območje krajinskega parka, varstveno območje jezer, vplivno območje parka, pravila ravnanja, varstvene režime, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana z doseganjem ciljev in namenov krajinskega parka.

(2)

S tem odlokom se določijo tudi razvojne usmeritve v krajinskem parku in način njihovega uresničevanja.

3. člen

(ime in znak krajinskega parka)

(1)

Ime krajinskega parka je »Krajinski park Pivška presihajoča jezera«.

(2)

Znak in ime krajinskega parka ter njegove prevode in izpeljanke lahko uporablja upravljavec krajinskega parka ter druge pravne ali fizične osebe v skladu s cilji parka.

II. KRAJINSKI PARK IN VARSTVENA OBMOČJA

4. člen

(opis krajinskega parka)

(1)

Krajinski park obsega dela dveh večjih geografskih enot – Zgornje Pivke in Javornikov na območju Občine Pivka: na jugozahodu sega čez Taborski greben v vznožju Košanske doline in Brkinov. Po dnu kotline Zgornje Pivke teče reka Pivka, nad njo je kraška terasasta uravnava, v kateri so poglobljene kotanje, ki se ob visokih vodah napolnijo in spremenijo v Pivška presihajoča jezera. Izmed sedemnajstih presihajočih jezer jih je enajst (Kljunov ribnik, Malo in Veliko Zagorsko, Veliko in Malo Drskovško, Parsko, Radohovsko, Klenski dol, Palško, Petelinjsko, Krajnikov dol) v območju krajinskega parka; večina presihajočih jezer leži med naseljema Zagorje in Parje, največji pa sta Petelinjsko in Palško. Nad Zgornjo Pivko je na jugozahodu Taborski greben, ki jo deli od Košanske doline in Brkinov (razvodnica med povodjema Črnega in Jadranskega morja) na vzhodu visoka kraška planota Javorniki, porasla z gozdovi, ki so del ene najobsežnejših strnjenih gozdnih površin v tem delu Evrope; gozdovi so življenjski prostor velikih zveri in mnogih drugih ogroženih in mednarodno varovanih živalskih in rastlinskih vrst.

(2)

V krajinskem parku je 117 naravnih vrednot, 17 prednostnih habitatnih tipov, 5 naravnih spomenikov (Petelinjsko, Palško, Veliko in Malo Drskovško jezero ter Brezno pri Oglenicah), 3 ekološko pomembna območja (Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri – ident. št. 80000, Snežnik – Pivka – ident. št. 51200, Matijeva jama – ident. št. 50155), posebno ohranitveno območje Javorniki – Snežnik (SI3000231) in posebno varstveno območje (območje Natura 2000) Snežnik – Pivka (SI5000002). V krajinskem parku so tudi gozdni rezervati Ilov klanec, Dedna gora in Bička gora. Celotno območje je izjemno zaradi mozaične krajine, ki je rezultat dolgotrajnega sožitja človeka z naravo, strnjenega območja gozdov na Javornikih in velike biotske raznovrstnosti.

(3)

Krajinski park leži v porečju kraške Ljubljanice (pivški povirni krak) in na vodovarstvenem območju črpališča pitne vode v Malnih pri Planini, iz katerega se zagotavlja vodooskrba za občino Pivka, razen skrajnega jugozahodnega dela, ki pripada porečju Reke in se prekriva z vplivnim območjem Regijskega parka Škocjanske jame.

5. člen

(varstveno območje jezer)

(1)

V krajinskem parku se določi varstveno območje jezer, ki obsega tri prostorsko ločene dele dveh največjih presihajočih jezer in skupine petih presihajočih jezer: Petelinjsko jezero, Palško jezero, Malo in Veliko Zagorsko jezero, Veliko in Malo Drskovško jezero, Parsko jezero in izvir Mišnik.

(2)

Varstveno območje jezer je neposeljeno območje z ekstenzivno kmetijsko rabo. Jezerske globeli so praviloma del leta ojezerjene. Tu so naravovarstveno najvrednejši habitatni tipi in habitati ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. V dnu jezerskih globeli so pretežno travniški habitatni tipi z združbami, značilnimi za ciklično menjavanje obdobij ojezeritev, na pobočjih globeli in na terasastem svetu med njimi so habitatni tipi suhih kraških travišč, površine v prehodnih sukcesijskih fazah in gozdovi.

6. člen

(vplivno območje)

Določi se vplivno območje krajinskega parka, ki obsega celoten del Občine Pivka zunaj območja krajinskega parka, ki pripada porečju kraške Ljubljanice.

7. člen

(meje krajinskega parka, vplivno in varstveno območje jezer)

(1)

Meje krajinskega parka, vplivno in varstveno območje jezer so določene na državni topografski karti v merilu 1:5.000.

(2)

Meje iz prejšnjega odstavka se prikažejo na digitalnem zemljiško-katastrskem prikazu na parcelo natančno.

(3)

Državna topografska karta iz prvega odstavka tega člena in zemljiško-katastrski prikaz iz prejšnjega odstavka se v izvirniku hranita na Občini Pivka in pri upravljavcu parka.

(4)

Meje krajinskega parka, vplivno in varstveno območje jezer iz prvega odstavka tega člena so informativno prikazani tudi na publikacijski karti v merilu 1:20.000, ki je kot priloga 1 sestavni del tega odloka.

III. RAZVOJNE USMERITVE

8. člen

(razvojne usmeritve z varstvenimi in drugimi cilji parka)

(1)

Razvojne usmeritve, ki v krajinskem parku prispevajo k trajnostnemu razvoju, se nanašajo na ukrepe v zvezi s projekti, investicijami in izvajanjem dejavnosti, ki so v skladu z varstvenimi cilji krajinskega parka in temeljijo na primerjalnih prednostih krajinskega parka. Z razvojnimi usmeritvami se spodbuja gospodarski, družbeni in kulturni razvoj Občine Pivka ter krepi gospodarsko konkurenčnost območja.

(2)

Trajnostni razvoj iz prejšnjega odstavka se, skladno s cilji krajinskega parka, uresničuje:

-

s spodbujanjem ukrepov in dejavnosti za zmanjševanje onesnaževanja površinskih in podzemnih voda, ki so tudi vir pitne vode;

-

s spodbujanjem razvoja podeželja in oblik dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, varstvu naravnih vrednot in krajinske pestrosti ter hkrati omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj območja;

-

z urejanjem prostora tako, da se ohranja kakovost in značilnost krajine ter ohranja kulturna dediščina območja;

-

s povezovanjem in spodbujanjem kmetijskih, turističnih, rekreacijskih, obrtnih, kulturnih in drugih dejavnosti;

-

s spodbujanjem kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, ki imajo odločilno vlogo pri ohranjanju za krajinski park značilne krajine;

-

z uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri tako, da se ohranjajo habitati rastlinskih in živalskih vrst in naravne vrednote;

-

z usmerjanjem obiska in ogledovanja krajinskega parka;

-

s povezovanjem in vključevanjem v dejavnosti ter programe in projekte ohranjanja narave, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, upravljanja naravnih virov ter v izobraževalne, turistične in skupne dejavnosti ter programe in projekte krajinskega parka.

(3)

V krajinskem parku se lahko iz javnih sredstev financirajo tisti razvojni projekti, ki so v skladu s cilji krajinskega parka.

9. člen

(ukrepi za uresničevanje razvojnih usmeritev)

(1)

Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti:

-

s sodelovanjem in vključevanjem lokalnih prebivalcev in Občine Pivka pri upravljanju krajinskega parka, pridobivanju finančnih sredstev z različnimi razvojnimi programi iz občinskih, državnih in mednarodnih virov;

-

s pridobivanjem in uporabo sredstev lokalnih, državnih, EU in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij za varstvene in razvojne projekte, ki so usklajeni z varstvenimi cilji krajinskega parka;

-

s spodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti, ki s sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski in socialni razvoj;

-

s spodbujanjem ukrepov prilagojene kmetijske rabe in razvojnih potreb kmetij, ki so skladne z varstvenimi cilji krajinskega parka;

-

z ohranjanjem prevladujočega deleža ekstenzivnih travišč, še posebej v varstvenem območju jezer; njihovo zaraščanje se preprečuje s košnjo ali pašo; s spodbujanjem pridelave domače hrane iz vidika samooskrbe in prodaje;

-

z ureditvijo kulturnih in naravnih zanimivosti za turistične namene;

-

z izgradnjo javne turistične infrastrukture;

-

z obveznim upoštevanjem razvojnih usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena v strategijah, programih, planih, načrtih in drugih dokumentih Občine Pivka in države;

-

z nudenjem strokovne pomoči, izobraževanjem, usposabljanjem in ozaveščanjem lokalnih prebivalcev za aktivno vključevanje v osnovne in dopolnilne dejavnosti v krajinskem parku;

-

s spodbujanjem povezovanja med različnimi dejavnostmi na območju parka in širše.

(2)

Načini uresničevanja razvojnih usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena in ukrepov iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo z načrtom upravljanja krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja).

IV. VARSTVENI REŽIMI IN PRAVILA RAVNANJA

10. člen

(varstvene usmeritve v vplivnem območju ter režim v naseljih znotraj krajinskega parka)

(1)

Na vplivnem območju krajinskega parka so prepovedani posegi v okolje, ki bi lahko posredno ali neposredno poslabšali obstoječe stanje okolja v krajinskem parku.

(2)

Na vplivnem območju parka se ne izvajajo:

-

vsi posegi in dejavnosti, ki bi lahko nevarno vplivali na kakovost površinskih in podzemnih vod oziroma na vodni vir Malni;

-

drugi posegi v okolje, ki pomenijo tveganje ali nevarnost za okolje in njihovi škodljivi vplivi segajo v park.

(3)

Za vsa naselja, ki ležijo znotraj krajinskega parka, velja enak režim oziroma usmeritve kot v vplivnem območju.

11. člen

(splošni varstveni režim)

(1)

V krajinskem parku se posegi, dejavnosti in ravnanja lahko izvajajo v obsegu, času in na način, ki je v skladu z varstvenimi cilji tega odloka.

(2)

V krajinskem parku ni dovoljeno:

1.

izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, s katerimi bi se lahko spremenile hidrološke in ekološke razmere na območju krajinskega parka tako, da bi negativno vplivale na stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;

2.

izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj na naravnih vrednotah tako, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto;

3.

izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko spremenile za krajinski park značilno krajinsko pestrost ter značilne krajinske strukture;

4.

spreminjati naravne temperature in sestave vode ter spreminjati hidroloških, geomorfoloških in ekoloških razmer vodotokov in drugih mokrišč;

5.

gojiti ali sproščati gensko spremenjenih organizmov v okolje;

6.

polivati ali trositi digestata ali drugih organskih produktov iz bioplinarn;