Nalaganje dokumenta...
Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 24-936/2012, stran 2013 DATUM OBJAVE: 30.3.2012
VELJAVNOST: od 31.3.2012 do 14.10.2021 / UPORABA: od 31.3.2012 do 14.10.2021
RS 24-936/2012
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 15.10.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: NEAKTUALEN.
936. Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije
Na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) je senat Komisije za preprečevanje korupcije na seji dne 21. marca 2012 sprejel
P O S L O V N I K
Komisije za preprečevanje korupcije
Komisije za preprečevanje korupcije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina poslovnika)
Ta poslovnik ureja organizacijo in poslovanje Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije kot samostojnega in neodvisnega državnega organa in podrobneje določa postopke, s katerimi komisija uresničuje svoje zakonske naloge na področjih preprečevanja in omejevanja korupcije, nasprotja interesov, krepitve integritete in transparentnosti javnega sektorja ter pravne države.
2. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi v tem poslovniku, zapisani v moški slovnični obliki, kot so predsednik, namestnik, tajnik, pooblaščenec, uslužbenec in drugi imajo nevtralen pomen in se uporabljajo za oba spola.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem poslovniku, imajo naslednji pomen:
-
»komisija« je Komisija za preprečevanje korupcije kot samostojen in neodvisen državni organ Republike Slovenije, ustanovljen na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije,
-
»predsednik« je predsednik komisije, ki zastopa in vodi komisijo, organizira njeno delo in ima v skladu z zakonom vse pristojnosti in odgovornosti predstojnika državnega organa,
-
»namestnik« je prvi ali drugi namestnik predsednika,
-
»senat komisije« je kolegijski organ, sestavljen iz predsednika in dveh namestnikov ali iz predsednika in enega namestnika ali iz dveh namestnikov, ki na sejah odloča o izdaji mnenj, stališč, pojasnil, ugotovitev, priporočil, opozoril in drugih odločitev iz pristojnosti komisije po zakonu in tem poslovniku,
-
»predsedujoči« je predsednik ali namestnik, ki skladno s tem poslovnikom skliče in vodi posamezno sejo senata komisije,
-
»pomočnik predsednika« je javni uslužbenec komisije, med drugim odgovoren za pomoč predsedniku in senatu komisije pri oblikovanju strateških rešitev in politik na področju razvoja protikorupcijske doktrine, integritete ter etike delovanja javnega sektorja, ter za koordinacijo dela na področju izvajanja sistemskih nadzorov komisije,
-
»nosilec zadeve« je javni uslužbenec komisije, ki mu je posamezna zadeva dodeljena v obravnavo, nadzor ali preiskavo,
-
»poročevalec« je član senata komisije, ki je s sklepom predsednika ali senata komisije določen za podrobnejše spremljanje reševanja posamezne zadeve izven sej senata komisije ter za usmerjanje in pomoč nosilcu zadeve,
-
»SNAP« je notranje organizacijska enota komisije – Služba za nadzor in preiskave,
-
»CIP« je notranje organizacijska enota komisije – Center za integriteto in preventivo,
-
»vodja SNAP« je javni uslužbenec komisije, odgovoren za vodenje, koordiniranje, načrtovanje, organiziranje, usmerjanje in nadzorovanje dela na področju nadzora, preiskav in zaščite prijaviteljev v okviru pristojnosti komisije ter za koordiniranje operativnega sodelovanja z organi odkrivanja in pregona ter drugimi nadzornimi in regulatornimi državnimi organi,
-
»tajnik senata komisije« je javni uslužbenec komisije, imenovan s sklepom predsednika, ki je odgovoren za organiziranje in nemoten potek sej senata komisije, pri čemer skrbi zlasti za sklice sej, dnevni red, gradiva za obravnavo na seji in zapisnik, za ustrezno seznanjanje notranje javnosti o delu senata komisije in o njegovih odločitvah ter za objavljanje sklicev sej in zapisnikov sej na spletnih straneh komisije.
3. člen
(sedež in pečat komisije)
(1)
Sedež komisije je v Ljubljani.
(2)
Komisija ima pečat okrogle oblike, ki ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega pa napis »Republika Slovenija, Komisija za preprečevanje korupcije«.
4. člen
(identifikacijska kartica pooblaščenih oseb komisije)
(1)
Članom senata in uslužbencem komisije, ki opravljajo nadzorne in preiskovalne naloge v povezavi z uresničevanjem in kršitvami ZIntPK, komisija izda identifikacijsko kartico, s katero lahko izkazujejo pooblaščenost in istovetnost pri opravljanju nalog po ZIntPK, zlasti v zvezi z vpogledom in pridobivanjem podatkov ter dokumentov in v zvezi z zbiranjem informacij iz pristojnosti komisije.
(2)
Identifikacijska kartica vsebuje logotip Komisije za preprečevanje korupcije z grbom Republike Slovenije, fotografijo imetnika, datum izdaje izkaznice, registrsko številko, varnostno črtno kodo, ime in priimek imetnika ter podpis predsednika.
(3)
Identifikacijska kartica je last komisije, izdana je določenemu imetniku in ni prenosljiva. Kartice izdaja in podpisuje predsednik. Seznam izdanih in veljavnih kartic vodi tajnik senata komisije.
II. ORGANIZACIJA IN NAČIN DELA KOMISIJE
1. Organi komisije in njihove pristojnosti
5. člen
(predsednik)
Predsednik zastopa in vodi komisijo, organizira njeno delo in ima v skladu z zakonom vse pristojnosti in odgovornosti predstojnika državnega organa, med drugim:
-
sklicuje in vodi seje senata komisije,
-
usmerja delo komisije kot državnega organa ter nadzira izvrševanje njenih politik na posameznem področju dela,
-
sklicuje in vodi strokovne kolegije komisije,
-
določa politiko sodelovanja z drugimi državnimi organi in organizacijami ter politiko mednarodnega sodelovanja s podobnimi organi in organizacijami,
-
podpisuje memorandume, sporazume, dogovore ali druge akte o sodelovanju z domačimi ali tujimi državnimi organi, nevladnimi organizacijami ali drugimi subjekti skladno z zakonom,
-
odloča o ukrepih, povezanih z zaščito prijaviteljev in o predlogu pristojni Komisiji za zaščito ogroženih oseb, za vključitev zaščitenega prijavitelja oziroma njegovih družinskih članov v program zaščite po zakonu, ki ureja zaščito prič,
-
v zadevah, ki jih obravnava komisija, daje predlog državnemu tožilstvu ali pristojnemu organu s področja preprečevanja pranja denarja, davkov ali finančnega nadzora, da ti v okviru svojih pristojnosti ukrenejo vse potrebno za začasno zaustavitev transakcij ali zavarovanja denarja in premoženja z namenom odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi oziroma denarja in premoženja nezakonitega izvora,
-
v imenu komisije predlaga državnemu zboru ali državnemu svetu udeležbo na posameznih sejah njihovih delovnih teles s strani predstavnikov komisije,
-
v imenu komisije predlaga vladi ali posameznim ministrstvom vključitev v posamezne delovne skupine, za pripravo zakonskih ali podzakonskih predpisov,
-
podpisuje mnenja glede posameznih določb predlogov zakonov in podzakonskih aktov,
-
sprejema letni finančni načrt komisije in odloča o finančni politiki ter porabi sredstev v skladu z letnim finančnim načrtom,
-
sprejema kadrovski načrt komisije,
-
predlaga senatu komisije sprejem letnega poročila o delu komisije,
-
predlaga senatu komisije sprejem akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest komisije ali njegovih sprememb,
-
sprejema interne akte komisije, razen tistih, ki jih po tem poslovniku sprejema senat komisije,
-
skrbi za izvajanje tega poslovnika in senatu komisije predlaga sprejem njegovih sprememb in dopolnitev in
-
opravlja druge naloge predstojnika državnega organa na podlagi zakonov in tega poslovnika.
6. člen
(namestnika)
(1)
Prvi in drugi namestnik predsednika sodelujeta in odločata v senatu komisije, na podlagi pooblastila predsednika organizirata in vodita delo na posameznih področjih iz pristojnosti komisije ter opravljata druge naloge po pooblastilu ali odredbi predsednika v skladu z zakoni in tem poslovnikom.
(2)
Predsednik s sklepom izmed namestnikov določi prvega in drugega namestnika.
(3)
V času odsotnosti ali zadržanosti predsednika le tega nadomešča prvi namestnik, v primeru zadržanosti ali odsotnosti predsednika in prvega namestnika pa drugi namestnik.
(4)
Namestnika imata v času nadomeščanja enake pravice in dolžnosti kot predsednik, če ni z zakonom ali s tem poslovnikom drugače določeno.
7. člen
(senat komisije)
(1)
Člani senata komisije pri odločanju niso vezani na nobene usmeritve ali napotke in odločajo po svoji vesti, skladno z ustavo in zakonom.
(2)
Senat komisije o vprašanjih iz svoje pristojnosti odloča na rednih sejah. O posameznem vprašanju lahko odloča tudi na dopisni seji skladno s tem poslovnikom.
(3)
Senat komisije je sklepčen, če sta na seji senata komisije prisotna vsaj dva člana senata. Kadar senat komisije zaseda v polni sestavi, odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov, v primeru, ko zaseda v sestavi dveh članov, odločitve sprejema soglasno.
(4)
Senat komisije odloča:
-
o upravnih zadevah iz drugega odstavka 34. člena tega poslovnika,
-
o sprejemu sistemskega načelnega mnenja, načelnega mnenja in ugotovitev o konkretnem primeru ter o sprejemu drugih stališč, priporočil, opozoril ali pojasnil, povezanih z ugotavljanjem koruptivnih ravnanj po ZIntPK ter posamičnih ali sistemskih korupcijskih tveganj, z uveljavljanjem predpisov o nasprotju interesov, z uporabo protikorupcijske klavzule, z omejitvami poslovanja, sprejemanjem daril, lobiranjem, krepitvijo etike in integritete ter z drugimi nalogami in pristojnostmi komisije,
-
o sprejemu sistemskih pojasnil o posameznih institutih, ki jih ureja ZIntPK,
-
o izdaji sklepa za izvedbo ukrepov in metod po ZIntPK v obliki sistemskega ali tematskega nadzora v subjektih javnega sektorja in o sprejemu poročila o nadzoru,
-
o prijavah neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja, in sicer senat komisije na podlagi ocene dejanskega stanja po potrebi izda ustrezna navodila za ravnanje in ukrene, kar je potrebno, da se preprečijo nezakonite ali neetične zahteve ter nastanek škodljivih posledic,
-
o nudenju pomoči dobrovernemu prijavitelju pri ugotavljanju vzročne zveze med škodljivimi posledicami in povračilnimi ukrepi,
-
o izdaji opozorila funkcionarju o nezdružljivosti opravljanja pridobitne dejavnosti z njegovo funkcijo in o nezdružljivosti njegove funkcije s članstvom in dejavnostjo v organih pravnih oseb,
-
o uvedbi postopka ocene nezdružljivosti funkcije z opravljanjem pridobitne dejavnosti,
-
o obstoju nasprotja interesov pri uradnih ravnanjih uradnih oseb, ki nimajo predstojnika,
-
o sprejemu poziva za pričetek postopka za uveljavljanje ničnosti pogodb, sklenjenih v nasprotju z določbami ZIntPK o omejitvah poslovanja, protikorupcijski klavzuli in dolžnosti razkritja, ter drugih ukrepih v zvezi s tem,
-
o sprejemu in spremembah smernic za izdelavo načrtov integritete,
-
o vlogah za izdelavo načrtov integritete za pravne osebe, ki niso zavezanci po ZIntPK,
-
o sprejemu izhodišč za kodekse ravnanja,
-
o izdaji soglasja k nacˇrtom aktivnosti za uresnicˇevanje resolucije, ki ureja preprecˇevanje korupcije v Republiki Sloveniji,
-
o sprejemu poročila o izvajanju resolucije, ki ureja preprecˇevanje korupcije v Republiki Sloveniji, in mnenja o spremembah in dopolnitvah resolucije, s katerim seznani državni zbor,
-
o pobudah državnemu zboru in vladi za ureditev dolocˇenega podrocˇja s sprejetjem zakona ali drugega predpisa,
-
o splošnih usmeritvah kaznovalne politike komisije na področju prekrškov iz njene pristojnosti,
-
o kriterijih izbora zavezancev za redno obdobno preverjanje prijav premoženjskega stanja, ki zagotavlja, da so podatki pregledani in preverjeni za vsakega zavezanca najkasneje v enem letu po prvi prijavi in najkasneje v enem letu po prenehanju funkcije oziroma dela,
-
o sprejemu letnega načrta dela komisije,
-
o investicijah komisije v vrednosti več kot 20.000 eurov brez DDV,
-
o sklenitvi memorandumov, sporazumov, dogovorov ali drugih aktov o sodelovanju z domačimi ali tujimi državnimi organi, nevladnimi organizacijami ali drugimi subjekti skladno z zakonom,
-
o sprejemu predloga cenika za opravljanje lastne dejavnosti in načinu njegove javne objave,
-
o sprejemu akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v komisiji ter spremembah ali dopolnitvah tega akta,
-
o sprejemu internih aktov iz pristojnosti organizacije dela in vodenja komisije, če odločanje na senatu komisije predlaga predsednik in
-
o sprejemu poslovnika komisije ali njegovih sprememb ali dopolnitev,
-
o sprejemu letnega poročila komisije in
-
o drugih zadevah po zakonu in tem poslovniku.
(5)
Skladno z ZIntPK in tem poslovnikom senat komisije opravlja tudi razgovore z vabljenimi osebami in odloča o kategorizaciji reševanja posamičnih zadev skladno z merili in postopki za dolocˇanje vrstnega reda obravnave zadev, določenih s tem poslovnikom.
(6)
V zadevah, ki niso predmet obravnave senata komisije, samostojno odloča predsednik komisije kot predstojnik organa ali eden od namestnikov na podlagi njegovega pooblastila.
2. Notranja organizacija
8. člen
(notranja organizacija)
(1)
Notranje organizacijske enote komisije so:
-
Urad komisije,
-
Služba za nadzor in preiskave (SNAP) in
-
Center za integriteto in preventivo (CIP).
(2)
Urad komisije opravlja zlasti naloge glavne pisarne, naloge administrativne, kadrovske, logistične, finančne, analitične in informacijske podpore komisiji, skrbi za pripravo in usklajevanje normativnih podlag iz pristojnosti organizacije dela in vodenja komisije, za odnose z javnostmi, komuniciranje preko spletnih vsebin in usklajuje mednarodno sodelovanje komisije.
(3)
SNAP vodi postopke ugotavljanja dejanskega stanja v povezavi s sumom korupcije, zahtevami neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja, izvaja nadzorne naloge v zvezi s kršitvijo predpisov o nasprotju interesov, omejitvi poslovanja ali lobiranju, nadzorne naloge s področja nezdružljivosti funkcije z opravljanjem pridobitne dejavnosti, nezdružljivosti funkcije s članstvom in dejavnostmi v organih pravnih oseb, prepovedi oziroma omejitev sprejemanja daril, nadzor nad premoženjskim stanjem, postopke zaradi ocene in odprave posamičnih ali sistemskih korupcijskih tveganj ali kršitve etike in integritete javnega sektorja, naloge v zvezi z zaščito prijaviteljev ter opravlja naloge operativnega sodelovanja z organi odkrivanja in pregona ter drugimi nadzornimi in regulatornimi organi.
(4)
CIP opravlja zlasti naloge preventive, koordinacije in izobraževanja na področju načrtov integritete, lobiranja ter identifikacije in odpravljanja tveganj za korupcijo v javnem in zasebnem sektorju, spremlja uresničevanje obveznosti, ki izhajajo iz resolucije, ki ureja preprečevanje korupcije v Republiki Sloveniji, ter obveznosti iz mednarodnih aktov s področja preprečevanja in omejevanja korupcije, ter sodeluje z znanstvenimi, strokovnimi, medijskimi in neprofitnimi organizacijami zasebnega sektorja s področja preprečevanja in omejevanja korupcije. Hkrati opravlja svetovalne in nadzorne naloge s področja protikorupcijske klavzule, dolžnosti razkritja, akcijskega načrta ter načrtov integritete.
(5)
Pooblaščene uradne osebe komisije kot prekrškovnega organa vodijo in odločajo v postopkih o prekrških iz svojega delovnega področja.
(6)
Notranja organizacija komisije je podrobneje urejena z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
9. člen
(strokovni kolegij komisije)
(1)
Za obravnavanje posameznih strokovnih in organizacijskih vprašanj, ki se nanašajo na delo in organizacijo komisije, predsednik s sklepom imenuje stalne člane strokovnega kolegija. Predsednik s sklepom imenuje tajnika strokovnega kolegija, ki skrbi za vodenje evidence sprejetih in realiziranih sklepov na kolegiju.
(2)
Seje strokovnega kolegija sklicuje ter vodi predsednik ali namestnik predsednika. Na sejah se obravnavajo vprašanja in okoliščine, povezane z delom in organizacijo komisije, predstavijo zahtevnejša pravna in dejanska vprašanja iz posameznega delovnega področja, skrbi za poenotenje prakse komisije ter obravnavajo druge zadeve na predlog uslužbencev komisije.
(3)
Seje strokovnega kolegija se na vabilo predsednika ali namestnika lahko udeležijo tudi drugi uslužbenci komisije, ki niso stalni člani.
(4)
Za redno spremljanje posameznih strokovnih področij se lahko po sklepu predsednika oblikujejo dodatni strokovni kolegiji (npr. za področje vodenja prekrškovnih postopkov).
3. Upravljanje z dokumentarnim gradivom, poslovni čas in uradne ure
10. člen
(upravljanje z dokumentarnim gradivom)
(1)
Komisija način upravljanja z dokumentarnim gradivom in upravljanja z gradivom, ki vsebuje tajne podatke po zakonu, ki ureja tajne podatke, osebne podatke po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, poslovne skrivnosti in druge varovane podatke, podrobneje ureja z internimi akti.
(2)
V komisiji je organizirana glavna pisarna oziroma je zaposlena oseba, pooblaščena za upravljanje z dokumentarnim gradivom, usklajevanje dela in ravnanje z dokumentarnim gradivom ter za druge naloge, določene s sklepom predsednika ali z internimi akti komisije.
(3)
Komisija z zunanjimi subjekti praviloma posluje v elektronski obliki (e-pošta), pri čemer se pri poslovanju s tajnimi in drugimi varovanimi podatki upoštevajo veljavni predpisi in interni akti komisije, ki urejajo poslovanje s tajnimi in drugimi varovanimi podatki.
11. člen
(poslovni dnevi in poslovni čas)
(1)
Komisija posluje pet dni v tednu, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek.
(2)
Poslovni čas je čas poslovanja komisije z državnimi organi, organi lokalnih skupnosti, organizacijami javnega sektorja, osebami z javnimi pooblastili, institucijami civilne družbe, medijev in drugimi organi ter organizacijami.
(3)
Poslovni čas se začne ob 9. uri in konča ob 15. uri, razen v petek, ko se poslovni čas konča ob 14. uri.
(4)
V primerih povezanih z nadzornimi in preiskovalnimi postopki, zaščito prijaviteljev in sodelovanjem z organi odkrivanja, pregona in nadzora komisija posluje tudi izven poslovnih dni in poslovnega časa.
12. člen
(uradne ure)
Uradne ure in telefonske številke, prek katerih se zagotavlja poslovanje po telefonu, za posamezna področja dela, določi predsednik s sklepom, ki se ga objavi na spletnih straneh komisije.
4. Javnost dela komisije in odnosi z javnostmi
13. člen
(obveščanje javnosti o delu komisije)
(1)
Komisija posveča posebno pozornost rednemu, celovitemu in objektivnemu obveščanju splošne in strokovne javnosti o svojem delu, pri čemer mora ob interesu javnosti upoštevati tudi varovanje integritete organa, interese postopkov pred komisijo in pred drugimi pristojnimi organi, zaščito prijaviteljev ter dostojanstvo in pravice oseb v postopkih komisije.
(2)
Komisija komunicira z javnostmi z objavami na svojih spletnih straneh, s sporočili za javnost in odgovori medijem, novinarskimi konferencami in drugimi dogodki za posamezne javnosti, sestanki s predstavniki medijev, z udeležbami na javnih in strokovnih srečanjih in s posebnimi publikacijami.
(3)
Komisija javno objavlja mnenja, stališča, priporočila, ugotovitve in druge odločitve s področja krepitve delovanja pravne države, integritete in transparentnosti, preprečevanja in omejevanja korupcije ter nasprotja interesov. Skladno z zakonom in tem poslovnikom komisija na svojih spletnih straneh objavlja tudi sklice sej senata komisije in njegove zapisnike.
(4)
Komisija vsako leto na svojih spletnih straneh objavi letno poročilo o svojem delu in ga na primeren način dodatno predstavi javnosti.
14. člen
(predstavljanje komisije v javnosti ter izražanje mnenj in stališč)
(1)
Komisijo v javnosti predstavlja predsednik, po dogovoru oziroma pooblastilu predsednika pa tudi prvi ali drugi namestnik ali drugi uslužbenci komisije. V odsotnosti predsednika komisijo v javnosti predstavlja prvi ali drugi namestnik, uslužbenci komisije pa po dogovoru oziroma pooblastilu namestnika.
(2)
Za organizacijo in koordinacijo dela na področju obveščanja in sodelovanja z javnostmi na komisiji skrbi pooblaščenec za odnose z javnostmi oziroma oseba, ki ga nadomešča.
(3)
Člani senata komisije in uslužbenci komisije, ki izražajo mnenja in stališča v imenu komisije, morajo v javnih izjavah in pri svojih nastopih izražati, zastopati in predstavljati stališča in politiko komisije.
(4)
Če posamezen član senata komisije ali uslužbenec komisije v javnosti nastopa v lastnem imenu oziroma piše in objavlja z delovnega področja komisije, mora o tem predhodno obvestiti predsednika ter v izjavah in prispevkih na primeren način opozoriti, da gre za njegova lastna stališča, ki niso nujno stališča komisije.
15. člen
(omejitev obveščanja javnosti v interesu postopka in zaščite prijaviteljev)
(1)
Člani senata komisije in uslužbenci komisije morajo posebej paziti, da s podajanjem informacij splošni in strokovni javnosti ter medijem ne omogočijo razkritja identitete prijavitelja in ne ogrozijo interesa postopkov komisije ter interesov predkazenskega, kazenskega in postopkov iz pristojnosti drugih organov.
(2)
O vsebini obvestila javnosti v povezavi s konkretnim primerom, ki ga obravnava komisija, se pooblaščenec za odnose z javnostmi predhodno posvetuje z vodjo SNAP, poročevalcem ali nosilcem zadeve.
(3)
Komisija javnosti brez soglasja dobrovernega prijavitelja, ne razkriva niti ne potrjuje njegove identitete.
5. Sodelovanje z drugimi nadzornimi organi ter organi odkrivanja in pregona
16. člen
(splošna določba)
(1)
Sodelovanje z državnimi nadzornimi organi ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj poteka v skladu z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi. Posebne oblike sodelovanja (na primer izmenjava podatkov, informacij in dokumentov, dostopanje do zbirk osebnih in drugih podatkov, skupna usposabljanja in izpopolnjevanja, obdobni sestanki in podobno) se lahko opredelijo s sporazumi ali drugimi oblikami urejanja sodelovanja med državnimi organi ter drugimi subjekti javnega in zasebnega sektorja.
(2)
Sodelovanje z nadzornimi organi ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj drugih držav ali mednarodnih organizacij, poteka v skladu z notranjim pravom Republike Slovenije, mednarodnimi standardi in mednarodnimi pogodbami. Posebne oblike sodelovanja se lahko opredeli s sporazumi in drugimi oblikami urejanja sodelovanja med državnimi organi oziroma drugimi subjekti javnega in zasebnega sektorja iz različnih držav.
17. člen
(operativno sodelovanje z drugimi nadzornimi organi)
(1)
Poleg odstopov prijav v pristojno reševanje na podlagi 43. člena tega poslovnika, komisija v okviru operativnega sodelovanja glede postopkov ugotavljanja koruptivnih ravnanj in drugih kršitev ZIntPK organe pregona in odkrivanja kaznivih dejanj, inšpekcijske, regulatorne in druge nadzorne ter upravne organe sproti obvešča in seznanja z informacijami ter jim posreduje predloge, obvestila, pobude oziroma priporočila za izvedbo ukrepov in postopkov iz njihove pristojnosti, vključno z zadevami upravljanja in poslovodenja, s katerimi se lahko povečajo učinkovitost, kakovost, pravočasnost in preglednost opravljanja njihovih nalog in delovanja, s ciljem krepitve delovanja pravne države in odpravljanja ter preprečevanja in omejevanja korupcijskih tveganj.
(2)
Predlog, obvestilo, pobudo oziroma priporočilo iz prejšnjega odstavka, naslovljeno organom pregona in odkrivanja kaznivih dejanj, inšpekcijskim organom, regulatornim in drugim nadzornim ter upravnim organom, pripravi pristojna notranje organizacijska enota komisije, kadar v konkretnem primeru operativnega sodelovanja ugotovi očitno kršitev postopkovnih rokov, kršitev ali neupoštevanje organizacijskih določb ali kršitev drugih predpisov, katerih namen in cilj je zagotavljanje učinkovitosti sodelovanja pristojnih organov v posameznih zadevah oziroma postopkih.
(3)
Predlog, obvestilo, pobudo oziroma priporočilo iz prvega odstavka tega člena predsednik komisije naslovi neposredno na pristojno osebo organa, ki je odgovorna oziroma pooblaščena za zagotavljanje zakonitosti, pravilnosti, pravočasnosti in kakovosti opravljanja nalog tega organa. V primerih, ko ta oseba ni predstojnik organa, se dopis v vednost pošlje tudi predstojniku.
18. člen
(sodelovanje z neprofitnimi organizacijami zasebnega sektorja s področja preprečevanja korupcije)
(1)
Komisija posebno pozornost namenja sodelovanju z neprofitnimi organizacijami zasebnega sektorja in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Za projektne oblike sodelovanja se določi skrbnika sodelovanja za vsak projekt posebej.
(2)
Financiranje neprofitnih organizacij zasebnega sektorja poteka v skladu z zakonom in na podlagi internega akta o financiranju neprofitnih organizacij zasebnega sektorja, ki ga sprejme senat komisije in ga objavi na spletnih straneh.
III. ZAGOTAVLJANJE INTEGRITETE, NEPRISTRANSKOSTI IN OBJEKTIVNOSTI DELA KOMISIJE
1. Izločitev člana senata komisije ali uslužbenca komisije
19. člen
(uporaba predpisov)
Določbe tega poslovnika o izločitvi člana senata ali uslužbenca komisije se uporabljajo glede postopkov iz tretje alineje prvega odstavka 34. člena tega poslovnika in v ostalih postopkih iz pristojnosti komisije, razen postopkov za vodenje in odločanje v upravnih zadevah in v prekrškovnih postopkih iz pristojnosti komisije, v katerih se glede izločitve uporabljajo predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek oziroma predpisi, ki urejajo postopek o prekršku in podrejeno določbe tega poslovnika.
20. člen
(izločitev člana senata komisije ali uslužbenca komisije)
(1)
Člani senata komisije in uslužbenci komisije morajo ves čas opravljanja svojih nalog paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov in posebno skrb namenjati varovanju poklicne integritete in integritete komisije ter nepristranskosti in objektivnosti pri opravljanju javnih nalog in izvajanju uradnih postopkov.
(2)
Član senata komisije ali uslužbenec komisije ne sme sodelovati pri odločanju ali obravnavi zadeve, v kateri je udeležen sam ali je z osebo, ki je v zadevi udeležena, ali njenim zakonitim zastopnikom ali pravnim pooblaščencem v konkretni zadevi:
-
v zakonski zvezi oziroma živi z njo v skupnem gospodinjstvu, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, kar velja tudi, če je zakonska zveza oziroma zunajzakonska skupnost ali registrirana istospolna partnerska skupnost prenehala,
-
v razmerju krvnega sorodstva v ravni vrsti, krvnega sorodstva v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena oziroma v svaštvu do drugega kolena, ali
-
v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca.
(3)
Član senata komisije ali uslužbenec komisije prav tako ne sme sodelovati pri odločanju ali obravnavi zadeve, v kateri obstajajo druge okoliščine, v katerih zasebni interes (kot je opredeljen z ZIntPK) člana senata komisije ali uslužbenca komisije vpliva oziroma vzbuja videz, da vpliva ali bi lahko vplival na njegovo nepristranskost in objektivnost pri opravljanju javnih nalog in izvajanju uradnih postopkov.
21. člen
(postopek)
(1)
Član senata komisije ali uslužbenec komisije mora takoj, ko izve za okoliščine, ki bi lahko zahtevale njegovo izločitev iz obravnave konkretnega primera, prenehati z delom v tej zadevi in o tem nemudoma obvestiti:
-
predsednika, če gre za člana senata komisije, pomočnika predsednika, vodjo SNAP ali tajnika senata komisije,
-
prvega namestnika, če gre za predsednika, ali
-
vodjo SNAP, če gre za druge uslužbence komisije.
(2)
V obvestilu iz prejšnjega odstavka član senata komisije ali uslužbenec komisije po svoji presoji predlaga lastno izločitev ali pa odločitev o tem prepusti drugemu skladno s tretjim, četrtim ali petim odstavkom tega člena.
(3)
O izločitvi ali neizločitvi člana senata komisije s sklepom odločita preostala dva člana, najkasneje na naslednji seji senata komisije.
(4)
O izločitvi ali neizločitvi pomočnika predsednika, vodje SNAP ali tajnika senata komisije s sklepom odloči predsednik ali po njegovem pooblastilu namestnik najkasneje v petih delovnih dneh od prejema obvestila.
(5)
V primeru izločitve drugega uslužbenca komisije vodja SNAP najkasneje v petih delovnih dneh od prejema obvestila pripravi predlog sklepa o izločitvi ali neizločitvi in ga posreduje predsedniku v podpis.
(6)
V primeru, ko se vprašanje izločitve člana senata komisije ali uslužbenca komisije pojavi pri sami obravnavi na seji senata komisije, o izločitvi ali neizločitvi takoj odloči senat komisije v obliki zapisniškega sklepa seje senata komisije.
(7)
Kadar člani senata komisije ali uslužbenci komisije pri svojem delu izvedo ali zaznajo obstoj okoliščin, ki bi lahko zahtevale izločitev in ki se nanašajo na drugega člana senata komisije ali druge uslužbence komisije, o tem nemudoma obvestijo ustrezno osebo iz prve, druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena. Ta brez odlašanja o tem seznani člana senata komisije oziroma uslužbenca komisije, na katerega se te okoliščine nanašajo, ki bodisi predlaga svojo izločitev ali odločitev prepusti drugemu skladno s tretjim, četrtim ali petim odstavkom tega člena.
(8)
Zahtevo za izločitev člana senata komisije ali uslužbenca komisije lahko poda tudi pravna ali fizična oseba, ki ima zaradi postopka pred komisijo interes kot prijavitelj ali oseba v obravnavi. V tem primeru se z zahtevo za izločitev smiselno postopa po tem členu.
(9)
Sklep o odločitvi glede izločitve vsebuje klasifikacijsko številko zadeve in ime osebe, na katero se nanaša. S sklepom o odločitvi glede izločitve člana senata komisije ali uslužbenca se seznani člane senata komisije, vodjo SNAP, tajnika senata komisije in nosilca zadeve, ki so dolžni paziti, da izločena oseba nima vpogleda v potek reševanja zadeve do njenega zaključka. Komisija v svojem informacijskem sistemu zagotavlja ustrezno varnostno shemo in sledljivost, ki preprečujejo, da bi se izločen član senata komisije ali uslužbenec komisije pred zaključkom postopka seznanil z nejavnimi dokumenti, informacijami oziroma podatki, povezanimi z obravnavo zadeve, iz katere je izločen. Podatke o izločitvi oziroma izločenem članu senata komisije ali uslužbencu komisije se na podlagi sklepa ali uradnega zaznamka vnese tudi v zbirko dokumentarnega gradiva oziroma elektronsko bazo.
(10)
Zoper sklep, s katerim se po tem členu odloči o izločitvi ali neizločitvi člana senata ali uslužbenca komisije, ni pritožbe.
(11)
Če je pri obravnavi zadeve sodeloval uslužbenec komisije, ki bi moral biti izločen, se zadevo dodeli v reševanje drugemu nosilcu in o tej zadevi, če tako glede na okoliščine primera oceni senat komisije, ponovno odloča. Če je pri odločanju o zadevi sodeloval član senata komisije, ki bi moral biti izločen, senat komisije o zadevi ponovno odloča.
(12)
V primeru, da bi se iz odločanja o zadevi morala izločiti dva člana senata komisije in zato senat komisije ne bi bil sklepčen in ne bi mogel sprejeti odločitve, predsednik ali namestnik ter vodja SNAP in nosilec zadeve, ki je obravnaval zadevo, proučijo možnosti odstopa zadeve v obravnavo drugim pristojnim organom.
2. Načrt integritete komisije in kodeks ravnanja uslužbencev komisije
22. člen
(načrt integritete komisije)
(1)
Za izdelavo, uresničevanje in dopolnjevanje načrta integritete komisije je odgovoren skrbnik načrta integritete, ki ga s sklepom določi predsednik.
(2)
Uslužbenci komisije so se dolžni seznaniti in ravnati v skladu z načrtom integritete komisije in navodili skrbnika pri njegovem uresničevanju. Seznanitev uslužbencev komisije z načrtom integritete izvede skrbnik načrta integritete ali v dogovoru z njim drug uslužbenec komisije, in sicer najpozneje v sedmih dneh od dneva zaposlitve oziroma od sprejema ali posodobitve načrta integritete, ko uslužbenec komisije podpiše tudi izjavo o seznanitvi z načrtom integritete.
(3)
Vsak član senata komisije izjavo o seznanitvi z načrtom integritete podpiše najpozneje v sedmih dneh od dneva imenovanja oziroma od sprejema ali posodobitve načrta integritete.
(4)
Uslužbenec komisije ali oseba, ki sodeluje s komisijo, ob zaznavi znakov korupcije, drugih protipravnih ali neetičnih okoliščin in ravnanj, ki predstavljajo ali bi lahko predstavljala tveganje za organizacijske pogoje, osebje ali procese dela komisije, mora o tem brez odlašanja obvestiti skrbnika načrta integritete, da oceni potrebo po posodobitvi načrta integritete s primernimi ukrepi in obveščanjem.
(5)
Če skrbnik načrta integritete ob razkritju okoliščin iz prejšnjega odstavka oceni, da je za postopek pristojen svetovalec za pomoč in informiranje o ukrepih v zvezi z varstvom pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, predlaga osebi, ki ga je obvestila o okoliščinah, da sama ali skupaj z njim o tem seznani svetovalca za navedeno področje. V tem primeru je celoten postopek zaupen in poteka v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje človekovega dostojanstva.
(6)
Če skrbnik načrta integritete oceni, da je nevarnost okoliščin, ki lahko predstavljajo tveganje iz četrtega odstavka tega člena tako izrazita, da je potrebna pomoč ali ukrepanje predsednika komisije, pristojnega državnega organa ali strokovne institucije, predlaga tistemu, ki ga je o tem obvestil, da jih sam ali skupaj z njim o tem obvesti.
(7)
Če komisija za določene storitve najame zunanje izvajalce, lahko predsednik skrbniku načrta integritete naloži, da izdela oceno tveganj in ukrepov v okviru načrta integritete, ki jih komisija vključi kot obvezne pogoje v pogodbo o izvajanju storitev.
23. člen
(kodeks ravnanja uslužbencev in sodelavcev komisije)
(1)
Komisija ima svoj Kodeks ravnanja uslužbencev in sodelavcev. Kodeks sprejme svet delavcev z večino glasov vseh uslužbencev.
(2)
O kršitvah kodeksa odloča etična komisija, sestavljena iz namestnika, ki ga imenuje predsednik, in dveh predstavnikov zaposlenih, ki jih izmed zaposlenih za dobo dveh let na tajnem glasovanju izvolijo zaposleni na komisiji. Etična komisija o svojem delovanju sprejme poslovnik.
(3)
Etična komisija svoje ugotovitve in odločitve ustrezno predstavi notranji in po potrebi tudi zunanji javnosti.
(4)
Če je zaradi kršitve kodeksa v postopku namestnik, ki je član etične komisije, ga v etični komisiji za ta primer nadomesti predsednik. Če je zaradi kršitve kodeksa v postopku član etične komisije, izvoljen izmed predstavnikov zaposlenih, ga v etični komisiji za ta primer nadomesti najstarejši uslužbenec komisije.
IV. SEJE SENATA KOMISIJE
24. člen
(sklic seje)
(1)
Seje senata komisije sklicuje predsednik.
(2)
Prvi ali drugi namestnik lahko skličeta sejo senata komisije po pooblastilu predsednika.
(3)
Na pisno zahtevo obeh namestnikov mora predsednik sklicati sejo senata komisije o posameznem vprašanju najpozneje v petih dneh od prejema zahteve za sklic.
(4)
Seje senata komisije potekajo na sedežu komisije. Iz tehtnih razlogov lahko predsedujoči sejo skliče na kakšnem drugem kraju oziroma mestu.
(5)
Predlog dnevnega reda za sejo pripravi tajnik senata komisije po posvetovanju s predsedujočim in nosilci zadev. V primeru odsotnosti tajnika senata komisije predsedujoči določi drugega uslužbenca komisije za opravljanje nalog v zvezi s pripravo na posamezno sejo in opravili na seji.
(6)
Nosilci zadev morajo tajniku senata komisije gradivo za obravnavo na seji dostaviti najkasneje tri delovne dni pred datumom seje. Gradivo in predlog dnevnega reda pošlje tajnik senata komisije skupaj s sklicem seje članom senata komisije vsaj dva delovna dni pred pričetkom seje. S soglasjem predsedujočega se lahko iz opravičljivih razlogov roki po tem odstavku skrajšajo.
25. člen
(udeležba na seji)
(1)
Na seji senata komisije morata biti ves čas prisotna vsaj dva člana senata komisije. Če senat komisije ni sklepčen, predsedujoči sejo prekine.
(2)
Poleg članov senata komisije je na seji ves čas prisoten tudi tajnik senata komisije ali uslužbenec komisije, ki ga nadomešča.
(3)
Član senata komisije, ki se zaradi odsotnosti ali zadržanosti ne nahaja v prostorih, kjer se opravlja seja, se lahko k obravnavi posamezne točke dnevnega reda ali na sejo v celoti vključi z uporabo sodobnih tehničnih sredstev za prenos slike oziroma glasu (tele ali videokonferenca).
(4)
Na sejo senata komisije so k posameznim točkam vabljeni nosilci zadev, predsedujoči pa lahko na sejo povabi tudi druge uslužbence komisije in osebe, ki so za komisijo v posamezni zadevi pripravile zunanje strokovno mnenje, če je njihova udeležba pomembna zaradi dodatne razjasnitve okoliščin zadeve, ki je na dnevnem redu seje, ali iz drugih utemeljenih razlogov.
(5)
Na sejo senata komisije lahko predsedujoči, glede na dnevni red, povabi tudi predstavnike neprofitnih organizacij zasebnega sektorja s področja preprečevanja korupcije, reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in drugih organizacij, ter posameznike, za katere predsedujoči oceni, da bi s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomogli k uspešni obravnavi posameznih točk dnevnega reda.
(6)
Na lastno pobudo ali na predlog vabljene osebe sme senat komisije, če so za to podani tehtni razlogi, dovoliti, da vabljene osebe pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda prisostvujejo z uporabo sodobnih tehničnih sredstev za prenos slike oziroma glasu (tele ali videokonferenca).
(7)
Komisija osebam, ki so vabljene na sejo, ne krije stroškov udeležbe, kot so prevozni stroški, stroški izostanka od dela, stroški pooblaščenca oziroma drugih morebitnih stroškov, povezanih z udeležbo na seji senata komisije.
26. člen
(prepoved sodelovanja na seji zaradi izločitve)
(1)
Član senata komisije ali uslužbenec komisije, ki je skladno z zakonom in tem poslovnikom izločen iz sodelovanja, obravnave ali odločanja v posamezni zadevi, ni vabljen in ne sme biti prisoten pri obravnavi, razpravi in odločanju o točki dnevnega reda, ki se nanaša na zadevo, iz katere je izločen.
(2)
Če član senata komisije ali uslužbenec komisije šele ob sklicu ali med samo sejo ugotovi, da zanj pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda obstaja izločitveni razlog po zakonu in tem poslovniku, mora o tem takoj seznaniti senat komisije ali tajnika senata komisije. Odločitev o izločitvi se vnese v zapisnik, lahko pa predsedujoči odloči, da se obravnava predmetne točke dnevnega reda preloži.
27. člen
(javnost sej)
(1)
Seje senata komisije so zaprte za javnost. Izjemoma lahko senat komisije odloči, da zaradi interesov izvajanja nalog in mandata komisije, širše izmenjave mnenj o posameznem vprašanju, krepitve transparentnosti in pravne države, posamezno točko dnevnega reda odpre za javnost.
(2)
Sklici sej senata komisije so javni in se pred sejo objavijo na spletnih straneh komisije. Javni so tudi zapisniki sej senata komisije.
(3)
Sklici sej in zapisniki sej senata komisije se javno objavljajo na način, da iz njih ni mogoče razbrati tajnih in drugih varovanih podatkov ter ob upoštevanju interesov postopkov pred komisijo in interesov predkazenskega, kazenskega in postopkov pred drugimi pristojnimi organi.
(4)
Sej senata komisije ni dovoljeno slikovno snemati. Izjemoma sme predsedujoči dovoliti slikovno snemanje seje ali posamezne točke dnevnega reda seje senata komisije.
28. člen
(dolžnost varovanja podatkov in informacij s seje)
(1)
Udeleženci seje senata komisije so dolžni varovati podatke (podatki o zaščitenih prijaviteljih, tajni podatki, osebni podatki, poslovne skrivnosti in drugi varovani podatki), s katerimi so se seznanili na seji, ki ni bila odprta za javnost. Objavo podatkov s seje lahko upoštevajoč predpise, ki urejajo varovanje tajnih, osebnih in drugih varovanih podatkov, dovoli le predsedujoči ali senat komisije.
(2)
Udeleženci seje senata komisije javnosti ali nepooblaščenim tretjim osebam brez dovoljenja predsedujočega ne smejo razkrivati nejavnih informacij in podatkov, s katerimi so se seznanili na seji, še posebej, če bi s tem lahko ogrozili interese postopkov pred komisijo ali interese predkazenskega, kazenskega in postopkov pred drugimi pristojnimi organi.
(3)
Predsedujoči o dolžnosti iz tega člena posebej seznani in opozori udeležence seje, ki niso uslužbenci komisije.
29. člen
(vodenje seje)
(1)
Sejo senata komisije vodi predsednik, po njegovem pooblastilu oziroma v primeru njegove odsotnosti pa prvi ali drugi namestnik.
(2)
Če se predsednik seje, ki jo je sklical, iz opravičljivih razlogov ne more udeležiti in sklica ne prekliče, ga pri vodenju seje nadomešča prvi ali drugi namestnik.
(3)
Predsedujoči vodi sejo senata komisije in daje besedo članom senata komisije, nosilcem zadeve, tajniku senata komisije in ostalim udeležencem.
(4)
Dolžnost in pravica predsedujočega je zagotavljati učinkovit, nemoten in zakonit potek seje, vzdrževati red na seji in varovati dostojanstvo komisije in udeležencev seje senata komisije.
(5)
Predsedujoči lahko zaradi vzdrževanja reda na seji senata komisije, zaradi zaščite tajnih ali drugih varovanih podatkov ali zaradi posvetovanja članov senata komisije kadarkoli med sejo odredi, da vsi ali posamezni udeleženci, razen članov senata komisije, sejo za določen čas zapustijo. Iz istih razlogov lahko predsedujoči sejo senata komisije, ki je bila odprta za javnost, v celoti ali v posameznih delih zapre za javnost.
(6)
Predsedujoči lahko po lastni presoji ali na predlog udeležencev iz opravičljivih razlogov sejo senata komisije za določen čas prekine ali preloži.
(7)
Če mora predsedujoči zaradi izločitve ali iz drugih opravičljivih razlogov zapustiti sejo in seje ne prekine ali preloži, vodenje seje za čas odsotnosti po njegovem pooblastilu prevzame drug član senata komisije.
30. člen
(potek seje)
(1)
Seja senata komisije se začne z določitvijo dnevnega reda. Po določitvi dnevnega reda se praviloma potrdi zapisnik prejšnje seje.
(2)
Seja senata komisije poteka po sprejetem dnevnem redu. Med sejo sme senat komisije iz utemeljenih razlogov razširiti dnevni red z novo točko, spremeniti dnevni red obravnavanja posameznih zadev ali posamezno točko dnevnega reda prekiniti in preložiti na drugo sejo.
(3)
Obravnava posamezne točke dnevnega reda se začne s kratko obrazložitvijo oziroma predstavitvijo nosilca zadeve ali poročevalca, če je določen. Po dani obrazložitvi se lahko začne razprava, v kateri podajo sodelujoči na seji senata komisije morebitne pripombe in dodatna pojasnila.
31. člen
(odločanje na seji)
(1)
Po koncu obravnave posamezne točke dnevnega reda, glede katere je predvideno odločanje senata komisije, senat komisije sprejme odločitev iz svoje pristojnosti po zakonu in tem poslovniku.
(2)
Predsedujoči lahko na lastno pobudo ali na predlog člana senata komisije odloči, da se za čas posvetovanja senata komisije o končni odločitvi ostali udeleženci s seje umaknejo.
(3)
Senat komisije lahko odloči, da se odločitev o posameznem vprašanju preloži na eno od naslednjih sej. Ob tem lahko senat komisije nosilcu zadeve da navodila in usmeritve za dodatno razjasnitev dejanskega stanja, pravnih ali drugih okoliščin primera, oziroma da se v zadevi izvedejo nadaljnja dejanja iz pristojnosti komisije, lahko pa izmed članov senata komisije določi poročevalca, ki izven sej senata komisije podrobneje spremlja in usmerja delo na zadevi.
(4)
Odločitev v obliki mnenja, sklepa, odločbe, stališča, pojasnila, ugotovitev oziroma opozorila mora biti pisna in obrazložena. Če zakon ne določa drugače, mora odločitev vsebovati imena članov senata komisije, ki so sodelovali pri odločanju in poimenski rezultat glasovanja. Odločitev podpiše predsedujoči, na njegov predlog pa tudi ostali člani senata komisije, ki so sprejeli odločitev.
(5)
Posamezen član senata komisije lahko ob sprejemu odločitve napove pisno pritrdilno ali odklonilno ločeno mnenje. Ločeno mnenje mora v roku petih dni posredovati tajniku senata komisije, ki ga objavi skupaj z odločitvijo večine.
32. člen
(zapisnik seje)
(1)
O seji senata komisije se vodi zapisnik, ki obsega navedbo številke seje v koledarskem letu, datum in uro pričetka ter zaključka seje, ime predsedujočega in prisotnih na seji, sprejeti dnevni red seje ter sprejete sklepe. Pri sklepih se v zapisnik navede tudi poimenski rezultat glasovanja članov senata komisije.
(2)
Za vodenje zapisnika skrbi tajnik senata komisije, v njegovi odsotnosti pa drug uslužbenec komisije po pooblastilu predsedujočega.
(3)
Po odločitvi senata komisije se lahko seja ali posamezna točka dnevnega reda zvočno snema. O snemanju predsedujoči vnaprej seznani vse udeležence seje, v zapisniku pa se navede klasifikacijska številka zadeve, v spisu katere se posnetek hrani.
(4)
V zapisniku o seji senata komisije se obravnavane zadeve navajajo s klasifikacijskimi številkami zadev, razen gradiv, kjer je mogoče navesti naziv oziroma besedilo dokumenta (npr. sprejem načelnega mnenja, pojasnila, stališča ipd.).
(5)
Zapisnik seje senata komisije se praviloma potrdi na naslednji seji, nato se objavi na spletnih straneh komisije skladno z določbami tega poslovnika o obveščanju javnosti in določbami zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
33. člen
(dopisna seja)
(1)
Če zaradi odsotnosti ali zadržanosti članov senata komisije oziroma nujnosti odločanja o posamezni zadevi iz pristojnosti senata komisije ni mogoče sklicati redne seje, skliče predsednik ali v njegovi odsotnosti prvi namestnik dopisno sejo senata komisije. Odločitev, sprejeta na dopisni seji, ima enako pravno veljavo kot odločitev, sprejeta na redni seji. Predsednik ali namestnik lahko dopisno sejo skliče tudi v primeru prisotnosti oziroma dosegljivosti le dveh članov komisije, če je to nujno za pravočasno in kakovostno izvajanje zakonskih nalog komisije.
(2)
O sklicu dopisne seje tajnik senata komisije ali predsednik na primeren način (elektronska pošta, telefon ipd.) obvesti člane senata komisije in v notranje informacijskem sistemu komisije objavi gradiva za obravnavo na seji oziroma na drug primeren način omogoči odsotnim članom senata komisije seznanitev z gradivi, ki bodo obravnavana na dopisni seji.
(3)
V sklicu dopisne seje senata komisije se navede, kako in do kdaj lahko člani senata komisije izrazijo svoje stališče, mnenja ali glas. Rok za odločanje, ki se lahko določi za vsako točko dnevnega reda posebej, ne sme biti krajši od dveh ur in ne daljši od treh dni.
(4)
Predsednik lahko kadar koli prekine obravnavo določene zadeve na dopisni seji, prekine dopisno sejo ter odloči o nadaljnjem načinu obravnave zadeve.
(5)
Za komunikacijo med dopisno sejo člani senata komisije uporabljajo oddaljen dostop do informacijskega sistema komisije, elektronsko pošto, telefonsko komunikacijo ali druga primerna komunikacijska sredstva.
(6)
Odločitev na dopisni seji je sprejeta, če pred iztekom roka iz tretjega odstavka tega člena večina članov senata komisije sporoči svojo odločitev. Če odločitev ni sprejeta ali če se večina članov senata komisije med dopisno sejo ne izjasni, se odločanje o zadevi prestavi na naslednjo redno sejo senata komisije, lahko pa se skliče nova dopisna seja senata komisije.
(7)
Tajnik senata komisije na koncu dopisne seje sestavi zapisnik skladno z določbami tega poslovnika.
V. NADZORNI IN PREISKOVALNI POSTOPKI
1. Vrste postopkov v pristojnosti komisije
34. člen
(vrste postopkov pred komisijo)
(1)
Komisija skladno s svojimi pristojnostmi vodi naslednje postopke: