POSEBNE GRADBENE UZANCE 2020
S posebnimi gradbenimi uzancami se urejajo razmerja med naročniki in izvajalci del (v nadaljnjem besedilu: pogodbeniki) pri izvajanju del na gradbenih objektih.
(1)
Posebne gradbene uzance se uporabljajo, če so pogodbeniki privolili v njihovo uporabo.
(2)
Šteje se, da so pogodbeniki privolili v uporabo uzanc, če ni s pogodbo o izvajanju del na gradbenih objektih (v nadaljnjem besedilu: pogodba) njihova uporaba v celoti ali deloma izključena tako, da so posamezno vprašanje v pogodbi uredili drugače ali posamezno uzanco izrecno izključili. Kadar pogodba ni sklenjena med gospodarskimi subjekti, se uzance uporabljajo za presojo potrebnih ravnanj zgolj takrat, ko stranki to v pogodbi izrecno dogovorita.
Načelo vestnosti in poštenja
Načelo vestnosti in poštenja je osnovno načelo, ki ga morajo spoštovati pogodbeniki pri izvajanju del na gradbenih objektih.
Pogodbenik je pri izpolnjevanju svoje obveznosti dolžan ravnati s povečano skrbnostjo, ki se zahteva v poslovnih razmerjih (skrbnost dobrega gospodarstvenika).
Pogodbenik ne more zahtevati od drugega pogodbenika, da izpolni obveznost, če je sam ni izpolnil ali je ni pripravljen izpolniti.
(1)
Pogodbeniki si morajo prizadevati izpolniti svoje pogodbene obveznosti.
(2)
Pogodbenik, ki trpi posledice neizpolnitve kakšne obveznosti, mora ukreniti vse, kar je potrebno in možno, da bi morebitno škodo omejil na najmanjši obseg in višino. Če ne ravna tako, lahko od drugega pogodbenika zahteva le povračilo tiste škode, ki se ji ni mogel izogniti.
(1)
Pogodbeniki so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti v dogovorjenih rokih.
(2)
Če pogodbenik ne izpolni svoje obveznosti v dogovorjenem roku, mu lahko drugi pogodbenik določi primeren poznejši rok za njeno izpolnitev. Primeren poznejši rok se ne določi v primeru, ko gre za obveznost, ki se po svoji naravi mora izpolniti v dogovorjenem roku, če so pogodbeniki določili, da dogovorjeni rok ne bo spremenjen, in če je pogodbenik, ki je v zamudi, obvestil drugega pogodbenika, da svoje obveznosti ne more ali ne bo izpolnil, ali če je to očitno iz okoliščin posameznega primera.
(1)
Pogodbenik je dolžan pravočasno obveščati drugega pogodbenika o dejstvih, katerih nastanek vpliva na izpolnitev pogodbe, kot so ovire pri izpolnitvi pogodbe, spremenjene okoliščine ipd.
(2)
Obvešča se pisno, kar vključuje tudi elektronsko korespondenco, če stranki tako poslujeta.
(3)
Obvešča se lahko tudi z vpisom v gradbeni dnevnik, vendar samo, če je drugi pogodbenik mogel ali bi moral biti seznanjen z vpisom.
(4)
Obvestila, ki niso dana pisno ali niso vpisana v gradbeni dnevnik, nimajo pravnega učinka.
Določanje pojmov (definicije)
V teh uzancah uporabljeni izrazi imajo tale pomen:
1.
naročnik je tisti, ki je s pogodbo, sklenjeno z izvajalcem, naročil izvajanje del, ki so predmet pogodbe;
2.
izvajalec je tisti, ki je s pogodbo, sklenjeno z naročnikom, prevzel obveznost, da bo izvedel dela, ki so predmet pogodbe;
3.
z deli na gradbenih objektih je mišljeno izvajanje gradbenih, pripravljalnih, montažnih, inštalaterskih, drugih obrtniških in zaključnih del, izvajanje vzdrževalnih del ter tudi vgrajevanje priprav, naprav in opreme na novih in obstoječih objektih ali njihovih delih;
4.
gradbeni objekti so: stavbe, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta in drugih zgradb, ki so zaokrožena funkcionalna celota;
5.
več dela so količina izvedenih del, ki presegajo količine del, predvidene v dokumentu, iz katerega so razvidne količine in vrste posameznih del, ki sta jih pogodbenika ob sklenitvi pogodbe predvidela (npr. popis del);
6.
manj dela so negativni odmiki izvedenih del glede na količine del, predvidene v dokumentu, iz katerega so razvidne količine in vrste posameznih del, ki sta jih pogodbenika ob sklenitvi pogodbe predvidela (npr. popis del);
7.
nepredvidena dela so tista dela, ki niso zajeta s pogodbo, pa se morajo izvesti;
8.
nujna nepredvidena dela so tista dela, ki jih je treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kašen drug izreden in nepričakovan dogodek;
9.
dodatna dela so tista dela, ki niso bila dogovorjena in niso nujna za izpolnitev pogodbe, naročnik pa zahteva, da se izvedejo, kakor tudi dela, ki jih je zaradi spremembe projektne dokumentacije treba izvesti dodatno;
10.
gradbišče je zemljišče ali objekt, na katerem se izvajajo dela, in zemljišče in/ali objekt, ki ga izvajalec potrebuje za izvajanje del;
11.
za primeren rok se šteje rok, v katerem je mogoče po rednem poteku stvari izpolniti obveznost, za katero gre v konkretnem primeru.
Računanje v dnevih določenih rokov
Če so roki za izpolnitev obveznosti določeni v dnevih, se računajo koledarski dnevi.
II. SESTAVNI DELI POGODBE
(1)
Sestavni deli pogodbe so zlasti:
1.
projektna dokumentacija z vsemi grafičnimi, računskimi in opisnimi prilogami, potrebnimi za izvajanje del, ki so predmet pogodbe, če njena izdelava ni obveznost izvajalca;
2.
posebni in drugi pogoji naročnika, ki so določeni v pogodbi.
(2)
Dokumentacijo in podatke iz prvega odstavka te uzance je naročnik dolžan izročiti izvajalcu najpozneje ob sklenitvi pogodbe.
(1)
Terminski plan je časovni program izvajanja del.
(2)
Terminski plan določijo pogodbeniki sporazumno.
(3)
Terminski plan ni sestavni del pogodbe.
III. PROUČEVANJE IN SPREMEMBA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE
Proučevanje projektne dokumentacije
(1)
Kadar projektiranje ni obveznost izvajalca, je naročnik dolžan izvajalcu izročiti celotno projektno dokumentacijo za izvajanje del (projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI)) ali druge projektne dokumentacije, kadar PZI ni obvezen, v primernem roku pred sklenitvijo pogodbe, izvajalec pa jo je dolžan preučiti in od naročnika zahtevati pojasnilo o nejasnostih v primernem roku pred začetkom posameznih del.
(2)
Naročnik je dolžan v primernem roku in pisno dati zahtevano pojasnilo projektne dokumentacije.
(3)
Naročnik ni dolžan dajati pojasnil projektne dokumentacije, če dokumentacijo izdeluje ali zagotavlja izvajalec.
Sprememba projektne dokumentacije
(1)
Izvajalec nima pravice spremeniti projektne dokumentacije, ki jo je zagotovil naročnik.
(2)
Če izvajalec v okviru svoje dolžne skrbnosti dobrega strokovnjaka v projektni dokumentaciji, ki jo je zagotovil naročnik, opazi pomanjkljivosti ali meni, da jo je treba spremeniti, je dolžan o tem pravočasno obvestiti naročnika.
(3)
Če pomanjkljivosti, ki jih je opazil v projektni dokumentaciji, ogrožajo varnost objekta, življenje ali zdravje ljudi, promet ali sosednje objekte, mora izvajalec ustaviti izvajanje del, dokler pomanjkljivosti niso odpravljene, in ukreniti, kar je treba, da se odpravijo.
(1)
Naročnik ima pravico predložiti spremenjeno projektno dokumentacijo, na podlagi katere se izvajajo dela, oziroma zahtevati spremembo projektne dokumentacije, kadar je ta pogodbena obveznost izvajalca.
(2)
Če se projektna dokumentacija spremeni, se ustrezno spremenijo pogodbena cena, rok za izvajanje del in drugi deli pogodbe, na katere vplivajo njene spremembe.
(3)
Če se zaradi spremembe ali zahteve po spremembi projektne dokumentacije, kadar je ta pogodbena obveznost izvajalca, bistveno spremenijo pogoji za izpolnitev pogodbe, ima izvajalec pravico zahtevati spremembo pogodbe, kakor tudi od nje odstopiti.
Stroški spremembe projektne dokumentacije
(1)
Stroške in povračilo škode, ki nastanejo s spremembo ali odpravo pomanjkljivosti projektne dokumentacije, trpi naročnik.
(2)
Če je projektno dokumentacijo izdelal ali zagotovil izvajalec, trpi stroške in povračilo škode, ki nastanejo z odpravo pomanjkljivosti dokumentacije, izvajalec.
IV. ODMIK OD PREDMETA POGODBE
(1)
Izvajalec je dolžan pogodbena dela izvesti na način in v rokih, ki so določeni v pogodbi, predpisih in pravilih stroke.
(2)
Za pogodbena dela po prvem odstavku te uzance se štejejo tudi več dela.
(3)
Izvajalec je dolžan po končanih delih naročniku izročiti podlage, potrebne za pripravo projekta izvedenih del.
(1)
Izvajalec je dolžan na podlagi naročila naročnika izvesti nepredvidena dela. Izvajalec je upravičen do plačila za nepredvidena dela, ki jih je izvedel v skladu s tem odstavkom.
(2)
Izvajalec lahko tudi brez poprejšnjega naročila naročnika izvede nujna nepredvidena dela, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek, če zaradi nujnosti ali drugih upravičenih vzrokov nima možnosti, da bi zanje od naročnika prej zahteval naročilo. Pri tem se sme izvajalec odmakniti od projektne dokumentacije, na podlagi katere izvaja dela. V tem primeru je izvajalec dolžan nemudoma obvestiti naročnika o nujnih nepredvidenih delih, ki jih je izvedel ali jih še izvaja, in o vzrokih, ki so jih povzročili. Izvajalec je upravičen do plačila za nujna nepredvidena dela, ki jih je izvedel v skladu s tem odstavkom.
Naročnik je dolžan izvajanje nepredvidenih del naročiti izvajalcu, drugemu pa jih sme naročiti le, če jih izvajalec noče izvesti ali če meni, da jih ne more pravočasno izvesti.
(1)
Naročnik je izvajanje dodatnih del dolžan ponuditi izvajalcu, preden jih naroči drugemu, če tega ne prepoveduje kakšen drug zakon.
(2)
Izvajalec lahko izvajanje dodatnih del prevzame ali odkloni.
(1)
Cene za dela se določajo tako, kot je določeno v naročnikovih pogojih za predložitev ponudbe in sklenitev pogodbe o zadevnih delih.
(2)
Cene se določijo za mersko enoto del, ki so predmet pogodbe (cena za enoto), kakor tudi v skupnem znesku za vrednost celotnega objekta ali njegovega dela ali določenih del (skupaj dogovorjena cena).
(3)
Cena za enoto se določa za mersko enoto objekta ali za mersko enoto posamezne vrste ali faze del.
(4)
Cena za enoto velja tudi za več oziroma manj dela, če ta ne presegajo 10 % količin del, predvidenih v dokumentu, iz katerega so razvidne količine in vrste posameznih del, ki sta jih pogodbenika ob sklenitvi pogodbe predvidela (npr. popis del). V primeru dodatnih in nepredvidenih del je treba ceno na enoto določiti ponovno.
Dodatno plačilo zaradi okoliščin, ki jih izvajalec ni mogel predvideti
(1)
Izvajalec ima pravico zahtevati dodatno plačilo, če nastopijo dogodki, ki jih izvajalec ni mogel predvideti in se jim izogniti, in vplivajo na stroške izvedbe pogodbenih del.
(2)
Dogodki, ki jih izvajalec ni mogel predvideti in se jim izogniti, so okoliščine, ki jih ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče predvideti, ob nastanku pa se jim ne izogniti, niti odvrniti njihovega učinka.
(3)
Za dogodke, ki jih izvajalec ni mogel predvideti, se štejejo zlasti:
1.
ukrepi, določeni z akti pristojnih organov;
2.
nepredvidljive fizične razmere, kot so pogoji za izvajanje del v zemlji ali vodi, ki niso bila predvidena s projektno dokumentacijo;
3.
druge fizične ovire, na katere izvajalec naleti na gradbišču;
4.
zakonsko ali drugače zavezujoče zvišanje plačila delovne sile;
6.
s strani naročnika povzročene spremembe, npr. sprememba organizacije dela oziroma gradbišča, sprememba tehnologije izvedbe del in podobno.
Znižanje plačila zaradi spremenjenih okoliščin
(1)
Vsak pogodbenik ima pravico zahtevati znižanje pogodbene cene, če nastopijo izredni dogodki, ki vplivajo na njeno višino.
(2)
Izredni dogodki so okoliščine, ki jih ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče predvideti, ob nastanku pa se jim ne izogniti, niti odvrniti njihovega učinka.
Sprememba cene zaradi spremembe kalkulativnih elementov
Zaradi zvišanja cen za elemente, na podlagi katerih je bila cena določena (kalkulativni elementi), sme izvajalec zahtevati zvišanje cene postavke iz popisa del oziroma skupaj dogovorjene cene:
1.
če se cena enega kalkulativnega elementa ali več elementov zviša tako, da se cena postavke iz popisa del zviša za več kot 2 %, ali
2.
če se s skupno spremembo kalkulativnih elementov skupaj dogovorjena cena zviša za več kot 2 %.
Sprememba cene zaradi povišanja ali znižanja indeksa rasti cen življenjskih potrebščin
(1)
Sprememba pogodbene cene zaradi povišanja ali znižanja indeksa rasti cen življenjskih potrebščin se lahko zahteva po preteku enega leta od sklenitve pogodbe in ko kumulativno povečanje ali znižanje indeksa rasti cen življenjskih potrebščin preseže 5 % vrednosti, šteto od preteka enega leta od sklenitve pogodbe.
(2)
Sprememba indeksa rasti cen življenjskih potrebščin se ugotavlja po podatkih pristojnega organa Republike Slovenije za statistiko.
(3)
Sprememba cene se obračuna na posamezno ceno na enoto oziroma skupaj dogovorjeno ceno.
Vpliv zamude na spremembo cen
(1)
Pogodbenik ne more zahtevati spremembe cene zaradi spremenjenih okoliščin, ki so nastale po preteku roka, določenega za izpolnitev njegove obveznosti, razen če je za zamudo kriva druga pogodbena stran.
(2)
Ne glede na prvi odstavek te uzance se lahko zahteva sprememba pogodbene cene, če gre za spremenjene okoliščine, ki bi nastopile, kljub temu da bi bila pogodbena obveznost izpolnjena v dogovorjenem roku.
Vpliv klavzule o fiksnosti oziroma nespremenljivosti cen
(1)
Če je s pogodbo dogovorjeno, da se cena ne bo spremenila (fiksnost cen), se sme zahtevati sprememba pogodbene cene, če se ta zaradi spremenjenih okoliščin ali spremembe indeksa rasti cen življenjskih potrebščin poveča ali zmanjša za več kot 10 %.
(2)
V primeru iz prvega odstavka te uzance se sme zahtevati samo razlika v ceni, ki presega 10 %.
Vpliv prejetega predujma na pogodbeno ceno
Če je s pogodbo dogovorjeno, da se da izvajalcu predujem ali del predujma za nabavo materiala, ta ne more zahtevati spremembe cene zaradi spremenjene cene za material, če je mogel s prejetim predujmom izključiti, da bi spremenjena cena za material vplivala na pogodbeno ceno.
Vpliv kakovosti materiala na pogodbeno ceno
Če izvajalec brez poprejšnjega soglasja naročnika uporabi material boljše kakovosti, kot je dogovorjeno v pogodbi, se lahko cena za dela na tej podlagi spremeni le s privolitvijo naročnika.
Naročnik, ki je sprejel izvedena dela, ima pravico do sorazmernega zmanjšanja cen, če je kakovost uporabljenega materiala ali izvedenih del slabša od pogodbene. Pravico do sorazmernega zmanjšanja cene ima naročnik tudi v primeru neestetskega videza objekta oziroma izvedenih del, če je to posledica izvajalčevega odmika od projektne dokumentacije brez soglasja naročnika. Znesek zmanjšanja cene določita sporazumno naročnik in izvajalec, če se o tem ne moreta dogovoriti, pa to stori sodišče.
Vpliv več del, manj del in nepredvidenih del na skupaj dogovorjeno ceno
Skupaj dogovorjena cena se ne spremeni zaradi nastalih več del ali manj del.
Skupaj dogovorjena cena obsega tudi vrednost nepredvidenih del, za katera je izvajalec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi moral vedeti, da se morajo izvesti. Za druga nepredvidena dela je izvajalec upravičen do dodatnega plačila.
Pogodba z določbo »ključ v roke«
(1)
Pogodba z določbo »ključ v roke« ali kakšno drugo podobno določbo pomeni mešano pogodbo, ki vključuje pogodbo o projektiranju, gradbeno, podjemno, prodajno in vse druge pogodbe za dela in dobave, ki so potrebne, da izvajalec izvede skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta ali dela objekta, ki predstavlja funkcionalno celoto. S takšno pogodbo se izvajalec samostojno zavezuje, da bo v imenu in na račun naročnika priskrbel projektno dokumentacijo in izvedel vsa potrebna dela in dobave, tako da bo na koncu naročniku omogočil uporabo oziroma izročil ključ dokončanega in za uporabo pripravljenega objekta oziroma dela objekta, ki predstavlja funkcionalno celoto.
(2)
Določba »ključ v roke« ne izključuje spremembe pogodbene cene zaradi spremenjenih okoliščin in ne plačila dodatnih del.
(1)
Pogodbena cena ne obsega vrednosti dodatnih del.
(2)
Cena za dodatna dela se določi s pogodbo o izvajanju dodatnih del.
VI. ROKI ZA IZVAJANJE DEL
Z roki za izvajanje del so po teh uzancah mišljeni tudi roki za dokončanje njihove posamezne faze, ki so določeni v terminskem planu, če sta pogodbenika tako določila.
Rok za izvajanje del teče od popolne uvedbe izvajalca v delo.
(1)
Če rok za začetek del ni določen, je izvajalec dolžan začeti dela v primernem roku po uvedbi v delo oziroma po datumu, navedenem v pogodbi.
(2)
Izvajalec je dolžan začetek del vpisati v gradbeni dnevnik.
(1)
Če izvajalec ne začne del v roku, ki je določen s pogodbo, oziroma v primernem roku po uvedbi v delo, mu mora naročnik omogočiti primeren poznejši rok za začetek del.
(2)
Če izvajalec ne začne z deli niti v roku iz prvega odstavka te uzance, lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva od izvajalca povračilo škode.