Pravilnik o izvajanju Zakona o javnem interesu v...

2202. Pravilnik o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju

Na podlagi 10., 13., 14. in 21. člena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10) minister za šolstvo in šport izdaja

P R A V I L N I K
o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se podrobneje določijo pogoji za podelitev statusa organizacij v javnem interesu v mladinskem sektorju in postopek izbire upravičencev do sofinanciranja v mladinskem sektorju ter merila in način podelitve državnih priznanj v mladinskem sektorju.

2. člen

(pristojen organ)

Postopke podelitve statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju, izbire upravičencev do sofinanciranja v mladinskem sektorju in podelitve državnih priznanj v mladinskem sektorju vodi Urad Republike Slovenije za mladino (v nadaljnjem besedilu: urad), če s tem pravilnikom ni določeno drugače.

II. POGOJI ZA PRIDOBITEV STATUSA ORGANIZACIJE V JAVNEM INTERESU V MLADINSKEM SEKTORJU

3. člen

(upravičeni vlagatelj)

Vlagatelj vloge za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju je lahko mladinska organizacija ali organizacija za mlade, ki je opredeljena v šesti oziroma sedmi alineji 3. člena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10; v nadaljnjem besedilu: zakon).

4. člen

(vloga)

(1)

K vlogi za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu, določena v 5., 6., 7., 8. in 9. členu tega pravilnika.

(2)

Podrobnejša navodila za vlaganje vlog po elektronski poti se objavijo na spletni strani organa.

5. člen

(dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev)

(1)

Dokazila o rednem izvajanju mladinskih programov oziroma programov za mlade na področjih iz 4. člena zakona za obdobje zadnjih dveh let pred vložitvijo vloge so:

-

poročilo o izvedenem programu v mladinskem sektorju, ki vsebuje bistvene podatke o vsebini programa, sodelujočih, kraju, času, načinu in finančni vrednosti tega programa ter navedbo pomembnejših dosežkov pri razvoju in povezovanju mladinskega dela, vključno z dokaznim gradivom o navedenih podatkih v pisni, slikovni, zvočni oziroma slikovno-zvočni obliki;

-

sklep pristojnega organa vlagatelja o sprejetju poročila iz prejšnje točke;

-

sklep pristojnega organa vlagatelja o vložitvi vloge za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu.

(2)

Izpolnjevanje pogojev glede obdobja neprekinjenega delovanja in glede pretežnega delovanja v mladinskem sektorju se ugotavlja na podlagi predložene dokumentacije iz prejšnjega odstavka, iz katere mora biti razvidno obdobje delovanja in priložena dokazila o delovanju za posamezno obdobje.

(3)

Dokazila o razpolaganju z ustreznimi materialnimi in človeškimi zmogljivostmi za delovanje so:

-

dokazilo o lastništvu oziroma sklenjenem pravnem poslu o najemu, zakupu ali neodplačni uporabi ustreznih prostorov, prevoznih sredstvih, opremi in blagu, ki je potrebno za pripravo in izvajanje programa v skladu s predpisi (npr.: pogodba, sklep pristojnega organa, izjava odgovorne osebe in podobno);

-

dokazilo o številu in usposobljenosti redno ali pogodbeno zaposlenih in zunanjih sodelavcev oziroma prostovoljcev, s katerimi je urejeno razmerje v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo (npr.: poročilo oziroma izjava odgovorne osebe ob navedbi zahtevanih podatkov).

6. člen

(dokazila o članstvu)

Dokazila o članstvu mladinske organizacije so:

-

izpis iz evidence članstva, iz katerega je razvidno število in struktura članstva po starosti ter število in delež mladih v vodstvu (osebno ime, letnica rojstva in kraj prebivališča članov);

-

sklep pristojnega organa o višini letne članarine in načinu upoštevanja plačila članarine;

-

računovodski izpis o vplačilu članarine članov za tekoče leto oziroma obdobje enega leta.

7. člen

(dokazila o avtonomnosti mladinske organizacije)

Mladinska organizacija, ki je organizirana v okviru druge pravne osebe (društva, zveze društev, politične stranke, sindikata), dokazuje izpolnjevanje pogojev glede avtonomnosti z veljavnim temeljnim aktom, iz katerega mora biti razvidna avtonomnost mladinske organizacije v okviru pravne osebe, ki se izkazuje s tem, da je v njem jasno opredeljeno:

-

da je zagotovljena programska, organizacijska in poslovna samostojnost mladinske organizacije v mladinskem sektorju;

-

da ima samostojen organ vodenja, ki ga imenuje članstvo te mladinske organizacije;

-

da ima predstavnik mladinske organizacije pooblastilo za poslovanje v pravnem prometu v mladinskem sektorju, vključno z jasno opredelitvijo odgovornosti za namensko porabo finančnih sredstev, s katerimi ta mladinska organizacija razpolaga za izvajanje programov v mladinskem sektorju.

8. člen

(dokazila za nacionalne mladinske organizacije)

(1)

Izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa nacionalne mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju, določenih v 12. členu zakona, se dokazuje s tem, da je iz temeljnega akta razvidno, da ima organizacija notranje teritorialno organizirane enote, ki delujejo v večini statističnih teritorialnih enot v Republiki Sloveniji, določenih na tretji ravni (NUTS 3) v skladu s predpisi o skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot držav članic Evropske unije. Kot statistične teritorialne enote se štejejo naslednje: Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, Gorenjska, Notranjsko-kraška, Goriška, Obalno-kraška, Jugovzhodna Slovenija in Osrednjeslovenska.

(2)

Mladinske organizacije iz prejšnjega odstavka morajo v dokazilih o članstvu iz 6. člena tega pravilnika imeti tudi opredelitev teritorialne pripadnosti članov po enotah.

9. člen

(dokazila za organizacije za mlade)

Organizacija za mlade, ki je pravna oseba zasebnega prava, in sicer zasebni zavod, ustanova ali zadruga, dokazuje izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu z dokumentacijo iz 5. člena tega pravilnika.

10. člen

(merila vrednotenja delovanja v mladinskem sektorju)

(1)

Redno izvajanje mladinskih programov oziroma programov za mlade pomeni neprekinjena dejavnost v rednih tedenskih terminih oziroma v obsegu vsaj 1500 ur letno, ki vključuje pripravo, izvedbo in vrednotenje programov.

(2)

Pomembnejši dosežki pri razvoju in povezovanju mladinskega dela so:

-

vidnost programa;

-

prispevek programa pri uveljavljanju dobrih praks znotraj mladinskega sektorja;

-

multiplikativni učinek metod mladinskega dela na družbeno okolje;

-

skladnost programa s temeljnimi dokumenti mladinske politike na nacionalnem in evropskem nivoju;

-

povezanost programa z instrumenti mladinske politike.

(3)

Za ustrezne materialne zmogljivosti štejejo primerni in ustrezno opremljeni prostori, vključno z ustrezno opremo in tehničnimi sredstvi ter pripomočki za ustvarjanje in izvajanje programa znotraj organizacije kot tudi za ciljno populacijo in širšo javnost. Za ustrezne človeške zmogljivosti šteje zadostno število primerno in strokovno usposobljenih oseb glede na naravo programa in redno dejavnost organizacije.

III. POSTOPEK IZBIRE UPRAVIČENCEV DO SOFINANCIRANJA PROGRAMOV V MLADINSKEM SEKTORJU

11. člen

(začetek postopka sofinanciranja)

(1)

Namen oziroma področja sofinanciranja programov v mladinskem sektorju in obseg sredstev na letni ravni se opredelijo v letnem programu oziroma letnem izvedbenem načrtu v skladu z Nacionalnim programom za mladino.

(2)

Postopek za dodelitev sredstev sofinanciranja se prične s sklepom predstojnika urada oziroma druge pooblaščene osebe (v nadaljnjem besedilu: predstojnik urada). S sklepom se opredelijo vrste oziroma področja programov, ki se jih bo sofinanciralo preko zadevnega javnega razpisa oziroma poziva (v nadaljnjem besedilu: javni razpis), pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci programov, način oziroma model izbire upravičencev do sofinanciranja, merila vrednotenja programov, okvirna vrednost razpisanih sredstev, okvirni roki in odgovorne osebe za izvedbo postopka ter druge vsebine, potrebne za začetek in izvedbo postopka.

(3)

Postopek za dodelitev sredstev sofinanciranja vodi izbirna komisija, ki jo imenuje predstojnik urada. Izbirno komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in člani izbirne komisije morajo imeti ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnje s področja mladinskega sektorja. Predsednik in člani komisije ne smejo biti s prejemniki sredstev sofinanciranja interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, v sorodstvenem razmerju (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala ali v zunajzakonski skupnosti. Drugi primeri interesne povezanosti se presojajo v skladu s kodeksom, ki ureja ravnanja javnih uslužbencev.

(4)

Izbirna komisija se seznani in opredeli do razpisne dokumentacije, ki vsebuje besedilo javnega razpisa, obrazce in druga navodila oziroma informacije v zvezi z zadevnim postopkom v skladu s sklepom iz drugega odstavka tega člena.