Statut Univerze v Mariboru

4759. Statut Univerze v Mariboru

Na podlagi 11. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 28/00) ter v skladu z določili Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 19/01) sta v enakem besedilu sprejela Senat Univerze v Mariboru na 11. seji dne 5. 10. 2004 in Upravni odbor Univerze v Mariboru na 25. seji dne 8. 10. 2004

S T A T U T
UNIVERZE V MARIBORU
(uradno prečiščeno besedilo)

I. SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

Univerza v Mariboru je avtonomna, znanstvenoraziskovalna in najvišja izobraževalna ustanova s posebnim položajem, ki s svojo dejavnostjo na določenih znanstvenih oziroma strokovnih področjih zagotavlja nadaljnji razvoj znanosti in strok in s posredovanjem znanja na teh področjih omogoča pridobitev javnoveljavne visoko-strokovne, univerzitetne in podiplomske izobrazbe.

Univerza v Mariboru opravlja svoje poslanstvo skladno s prvim odstavkom tega člena na mednarodnem, nacionalnem in regionalnem nivoju.

Univerzo v Mariboru sestavljajo članice in druge organizacijske enote, ki jih določa Statut.

Univerza v Mariboru nadaljuje tradicijo visokega šolstva v Mariboru iz leta 1859, delo Združenja visokošolskih zavodov Maribor iz leta 1959 in leta 1975 ustanovljene Univerze.

2. člen

Univerza v Mariboru deluje po načelih avtonomije, ki ji zagotavljajo svobodo raziskovanja, posredovanja znanja in umetniškega ustvarjanja, samostojno urejanje organizacije in delovanja, izdelavo in sprejem študijskih in znanstvenoraziskovalnih programov, določanje študijskega režima, volitve in izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev in druga upravičenja skladno z zakonom.

Pri visokošolski dejavnosti na Univerzi ni dopustno delovanje političnih strank ali izvajanje politične propagande.

Pripadniki policije ali oboroženih sil nimajo pravice vstopa v prostore Univerze oziroma njenih članic, razen v primerih nujnega posredovanja, ko je v nevarnosti življenje ali ko za posredovanje zaprosi rektor, dekan oziroma direktor ali ravnatelj druge članice ter druga pooblaščena oseba Univerze.

3. člen

Ustanovitelj Univerze v Mariboru je Republika Slovenija.

4. člen

Univerza v Mariboru prek fakultet in visokih strokovnih šol opravlja visokošolsko dejavnost in z izvajanjem nacionalnega programa visokega šolstva kot javne službe omogoča državljanom Republike Slovenije uresničevanje ustavne pravice do pridobivanja in izpopolnjevanja univerzitetnega in visokošolskega strokovnega izobraževanja.

Študij na Univerzi v Mariboru se omogoča tudi Slovencem brez slovenskega državljanstva, ob upoštevanju načela vzajemnosti in ob izpolnjevanju drugih pogojev pa tudi tujcem.

Državljani članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja na Univerzi v Mariboru pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

Univerza v Mariboru v skladu s sklenjenimi mednarodnimi pogodbami omogoča študij tujim študentom na univerzi oziroma članicah univerze skladno s pogoji, ki jih določajo mednarodne pogodbe.

II. STATUSNA DOLOČILA

1. Univerza, fakultete, visoke strokovne šole, pridružene članice

5. člen

Ime univerze je: Univerza v Mariboru.

Skrajšano ime: UM.

Sedež: Maribor, Slomškov trg 15.

Univerza v Mariboru (v nadaljnjem besedilu: univerza) je pravna oseba.

6. člen

V univerzi so fakultete, visoke strokovne šole in drugi zavodi kot članice univerze, lahko pa se vanjo kot pridružene članice vključijo tudi samostojni visokošolski in drugi zavodi pod pogoji, ki jih določa ta Statut.

7. člen

V univerzi so naslednje fakultete in visoke strokovne šole (v nadaljnjem besedilu: članice univerze):

1. Univerza v Mariboru

Ekonomsko-poslovna fakulteta

Skrajšano ime: UM EPF

Sedež: Maribor, Razlagova 14

2. Univerza v Mariboru

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Skrajšano ime: UM FERI

Sedež: Maribor, Smetanova 17

3. Univerza v Mariboru

Fakulteta za gradbeništvo

Skrajšano ime: UM FG

Sedež: Maribor, Smetanova 17

4. Univerza v Mariboru

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Skrajšano ime: UM FKKT

Sedež: Maribor, Smetanova 17

5. Univerza v Mariboru

Fakulteta za kmetijstvo

Skrajšano ime: UM FK

Sedež: Maribor, Vrbanska 30

6. Univerza v Mariboru

Fakulteta za logistiko

Skrajšano ime: UM FL

Sedež: Celje, Mariborska cesta 2

7. Univerza v Mariboru

Fakulteta za organizacijske vede

Skrajšano ime: UM FOV

Sedež: Kranj, Kidričeva cesta 55 a

8. Univerza v Mariboru

Fakulteta za policijsko-varnostne vede

Skrajšano ime: UM FPVV

Sedež: Ljubljana, Kotnikova 8

9. Univerza v Mariboru

Fakulteta za strojništvo

Skrajšano ime: UM FS

Sedež: Maribor, Smetanova 17

10. Univerza v Mariboru

Medicinska fakulteta

Skrajšano ime: UM MF

Sedež Maribor, Slomškov trg 15

11. Univerza v Mariboru

Pedagoška fakulteta

Skrajšano ime: UM PEF

Sedež: Maribor, Koroška cesta 160

12. Univerza v Mariboru

Pravna fakulteta

Skrajšano ime: UM PF

Sedež: Maribor, Mladinska ulica 9

13. Univerza v Mariboru

Visoka zdravstvena šola

Skrajšano ime: UM VZŠ

Sedež: Maribor, Žitna 15

in drugi zavodi (v nadaljnjem besedilu: druge članice univerze):

1. Univerza v Mariboru

Univerzitetna knjižnica Maribor

Skrajšano ime: UM UKM

Sedež: Maribor, Gospejna 10

2. Univerza v Mariboru

Študentski domovi

Skrajšano ime: UM ŠD

Sedež: Maribor, Gosposvetska cesta 83

Ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa zakon, se lahko v okviru univerze kot nove članice univerze ustanovijo še druge fakultete in visoke strokovne šole, lahko pa se ustanovijo oziroma vključijo tudi druge članice univerze, obstoječe članice pa se lahko delijo, spojijo, pripojijo ali na drugi način prenehajo.

O statusnem preoblikovanju univerze po prvem odstavku tega člena sklepa Senat univerze z večino glasov vseh svojih članov.

8. člen

Članice univerze iz prejšnjega člena imajo pravico nastopati v pravnem prometu, na način, v primerih in ob pogojih, ki jih določa ta Statut.

9. člen

V univerzo se lahko kot pridružene članice vključijo samostojni visokošolski in drugi zavodi:

–

če opravljajo visokošolsko izobraževalno ali raziskovalno dejavnost ali dejavnost, ki je infrastrukturni pogoj za opravljanje izobraževalne ali raziskovalne dejavnosti,

–

če opravljajo dejavnost, ki je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti in jo s svojo dejavnostjo omogočajo,

–

če s svojo dejavnostjo dopolnjujejo visokošolsko dejavnost univerze, članic univerze ali z njimi v večji meri sodelujejo.

O sprejemu samostojnega visokošolskega zavoda ali drugega zavoda kot pridružene članice univerze odloča Senat univerze v skladu z določili tega statuta.

10. člen

Pridružene članice univerze imajo:

1.

pravico habilitirati svoje delavce pri pristojnih organih univerze, članic univerze, po postopku in merilih, ki veljajo za visokošolske delavce univerze,

2.

pravico uporabljati knjižnično – informacijski sistem univerze,

3.

pravico dajati mnenja v zadevah s področja njihove dejavnosti,

4.

pravico, v svojem imenu navesti, da je pridružena članica univerze,

5.

pravico sodelovati pri mednarodnih projektih univerze oziroma članic univerze,

6.

pravico prek svojega predstavnika v organih univerze sodelovati v zadevah, ki se nanašajo na dejavnost pridružene članice na način, kot to določa sklep o pridruženem članstvu.

2. Dejavnost univerze in članic univerze

11. člen

Univerza zagotavlja razvoj znanosti, umetnosti in strok ter prek svojih članic v izobraževalnem procesu posreduje spoznanja z naravoslovnega, tehniškega in tehnološkega, zdravstvenega, kmetijskega, družboslovnega in humanističnega znanstvenega oziroma umetniškega in strokovnega področja.

Univerza lahko prek svojih članic neposredno organizira izvajanje znanstveno-raziskovalnih in študijskih interdisciplinarnih programov s področij, naštetih v prvem odstavku tega člena.

Univerza izvaja javna pooblastila.

Univerza organizira in usklajuje tudi izvajanje dejavnosti in javnih pooblastil, potrebnih za uresničevanje dejavnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

12. člen

Univerza prek fakultet in visokih strokovnih šol (članic univerze) opravlja izobraževalne, znanstvenoraziskovalne in umetniške dejavnosti, ki temeljijo na eni ali več sorodnih ali med seboj povezanih znanstvenih disciplinah oziroma umetniških področjih ter strokah, na naslednjih študijskih področjih:

1.

Ekonomsko-poslovna fakulteta: (31) družbene vede; (34) poslovne in upravne vede;

2.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko: (52) tehniške vede; (48) računalništvo;

3.

Fakulteta za gradbeništvo: (58) arhitektura in gradbeništvo; (84) transportne storitve;

4.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: (44) vede o neživi naravi; (54) proizvodne tehnologije;

5.

Fakulteta za kmetijstvo: (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo;

6.

Fakulteta za logistiko: (84) transportne storitve;

7.

Fakulteta za organizacijske vede: (34) poslovne in upravne vede;

8.

Fakulteta za policijsko-varnostne vede: (86) varnost;

9.

Fakulteta za strojništvo; (52) tehniške vede; (54) proizvodne tehnologije; (85) varstvo okolja;

10.

Medicinska fakulteta: (72) zdravstvo;

11.

Pedagoška fakulteta: (14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede; (22) humanistične vede; (31) družbene vede; (42) vede o živi naravi; (44) vede o neživi naravi; (46) matematika in statistika; (81) osebne storitve;

12.

Pravna fakulteta: (38) pravo;

13.

Visoka zdravstvena šola: (72) zdravstvo.

V okviru študijskih področij se izvajajo posamezni študijski programi, ki se lahko dopolnjujejo, preoblikujejo ali na novo uvajajo skladno s predpisanimi postopki.

Študijske programe z dveh ali več študijskih področij oziroma interdisciplinarne študijske programe lahko izvaja več članic univerze skupaj.

13. člen

Univerza prek fakultet in visokih strokovnih šol razvija znanstvene discipline, na katerih temeljijo njihovi študijski programi, ter znanstvene discipline s sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij ter opravljajo znanstveno- raziskovalno in umetniško dejavnost z enega ali več sorodnih ali med seboj interdisciplinarno povezanih znanstvenih oziroma umetniških področij, disciplin in strok.

Članice univerze izvajajo temeljno raziskovalne, aplikativnoraziskovalne, razvojne in druge projekte ter javna pooblastila.

Članice univerze organizirajo oziroma izvajajo tudi dejavnosti, ki so potrebne za uresničevanje dejavnosti, določenih v tem in v prejšnjem členu.

Na predlog senatov članic lahko Senat univerze sprejme splošni akt, s katerim skladno z načelom matičnosti določi razvoj znanstvenih disciplin iz prvega odstavka tega člena.

14. člen

Članice univerze lahko opravljajo tudi izobraževalne, raziskovalne, strokovne, razvojne in svetovalne ter umetniške dejavnosti ter druge, s temi dejavnostmi povezane dejavnosti, ki ne sodijo v nacionalni program, če to ne ovira izvajanja njihove osnovne izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, opredeljene v prejšnjih členih tega statuta, in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri njihovem opravljanju.

Razmerje med univerzo in članico, povezano z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena, se uredi s posebnim aktom, ki ga sprejme Upravni odbor univerze.

V aktu iz drugega odstavka se določijo povračilo stroškov, uporaba znaka univerze in druge zadeve v zvezi s pridobivanjem prihodka iz prvega odstavka tega člena.

Izhodišče za določitev višine nadomestila je prihodek, ki ga članica pridobi z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena.

15. člen

Univerzitetna knjižnica Maribor kot osrednja univerzitetna knjižnica daje s svojo dejavnostjo informacijsko podporo izobraževalnemu, znanstveno-raziskovalnemu in umetniškemu delu na univerzi, koordinira knjižnično-informacijsko dejavnost, koordinira nabavo in ponudbo knjižnično-informacijskega gradiva ter medknjižnično izposojo na univerzi, koordinira izdelavo bibliografije univerze, izobražuje uporabnike o knjižničnem gradivu ter posreduje informacije za raziskovalno in strokovno delo tudi drugim uporabnikom. Kot arhivska knjižnica hrani obvezne izvode knjižničnega gradiva z območja Republike Slovenije, kot domoznanska knjižnica zbira, dokumentira in posreduje domoznansko gradivo za mesto Maribor in njegovo širšo okolico in opravlja naloge matične knjižnice za specialne knjižnice v Mariboru.

16. člen

Študentski domovi Maribor opravljajo dejavnost dajanja lastnih nepremičnin v najem in dejavnost posredovanja pri dajanju nepremičnin v najem študentom in s tem zagotavljajo nastanitvene pogoje za bivanje študentov in gostujočih profesorjev. Študentski domovi opravljajo tudi dejavnost prehrane oziroma gostinskih in turističnih storitev ter druge servisne storitve, ki se določijo v prilogi k temu Statutu.

17. člen

Dejavnosti, ki jih opravljajo univerza in članice univerze po določilih 11., 12., 13. in 15. ter 16. člena tega Statuta, so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega statuta.

Dejavnosti članic univerze po 14. členu in dejavnosti drugih članic univerze, ki ne spadajo v javno službo, se določijo kot druge dejavnosti v prilogi k Statutu.

3. Pravice, obveznosti in odgovornosti univerze in njenih članic v pravnem prometu

18. člen

Univerza nastopa v pravnem prometu samostojno v svojem imenu in za svoj račun z vsemi pravicami in obveznostmi ter sklepa pravne posle za dejavnosti, ki so določene v Odloku o preoblikovanju Univerze v Mariboru, in dejavnosti, ki so določene v tem Statutu, brez omejitev.

Pri razpolaganju z nepremičninami oziroma opremo večje vrednosti, pridobljeno iz javnih sredstev za opravljanje izobraževalne in znanstveno- raziskovalne dejavnosti iz 11., 12., 13., 15. in 16. člena tega statuta, je potrebno soglasje ustanovitelja univerze.

Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, za nakup katere je v skladu z Zakonom o javnih naročilih potreben javni razpis.

Univerza upravlja in razpolaga z nepremičnino, pridobljeno iz drugih virov v skladu z namenom, za katerega je bila pridobljena.

Univerza odgovarja za obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena z vsem svojim premoženjem.

Univerza odgovarja za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem organizacijske enote, ki nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun univerze, izključno iz neproračunskih sredstev, ki niso namenjena izvajanju javne službe univerze.

19. člen

Članice univerze nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju dejavnosti za uresničevanje nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega se zagotavljajo javna sredstva, samostojno, v imenu in za račun univerze, vsaka v okviru svoje dejavnosti, ki je opredeljena v tem Statutu, in v mejah sredstev za izvajanje te dejavnosti.

Za obveznosti, ki nastanejo iz prvega odstavka tega člena, odgovarja univerza s premoženjem, ki ga članica univerze uporablja pri opravljanju te dejavnosti.

Članice univerze ne morejo razpolagati z nepremičninami, namenjenimi za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva, pridobljenimi iz javnih sredstev ali iz drugih virov.

20. člen

Članice univerze razpolagajo z nepremičnino, namenjeno za opravljanje dejavnosti iz 14. člena tega Statuta, na podlagi predhodnega sklepa (soglasja) Upravnega odbora univerze.

Pri izvajanju dejavnosti iz 14. člena tega Statuta nastopajo članice univerze v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun in za obveznosti, ki nastanejo s takšnega poslovanja, odgovarjajo z vsem premoženjem, pridobljenim z opravljanjem te dejavnosti, brez omejitev.

Univerza in ustanovitelj za te obveznosti članic ne odgovarjata.

21. člen

Pri opravljanju dejavnosti univerze imajo pravico nastopanja v pravnem prometu v imenu in za račun univerze naslednje organizacijske enote na nivoju univerze:

Univerza v Mariboru:

1.

Katedra za univerzitetni šport.

2.

Univerzitetni kulturni, raziskovalni in izobraževalni center.

3.

Center za razvoj študija na daljavo.

4.

Univerzitetna založba.

Pri opravljanju dejavnosti iz 14. člena tega statuta imajo pravico nastopanja v pravnem prometu v imenu in za račun članice univerze naslednje organizacijske enote članic univerze:

1

Na Ekonomsko-poslovni fakulteti:

1.1

Raziskovalni in izobraževalni center.

2.

Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko:

2.1

Inštitut za elektrotehniko in računalništvo.

2.2

Inštitut za močnostno elektrotehniko.

2.3

Inštitut za avtomatiko.

2.4

Inštitut za robotiko.

2.5

Inštitut za elektroniko.

2.6

Inštitut za računalništvo.

2.7

Inštitut za informatiko.

2.8

Inštitut za matematiko in fiziko.

2.9

Inštitut za telekomunikacije.

2.10

Inštitut za medijsko komunikacijo.

3 Na Fakulteti za gradbeništvo:

3.1

Inštitut za gradbeništvo in promet.

3.2

Center za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje.

4

Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo:

4.1

Inštitut za kemijske raziskave.

5

Na Fakulteti za organizacijske vede:

5.1

Inštitut za organizacijo in management.

6

Na Fakulteti za strojništvo:

6.1

Inštitut za konstrukterstvo in oblikovanje.

6.2

Inštitut za energetiko, procesno in okoljsko inženirstvo.

6.3

Inštitut za proizvodno strojništvo.

6.4

Raziskovalni inštitut za strojništvo.

6.5

Inštitut za tekstilno kemijo, ekologijo in koloristiko.

6.6

Inštitut za tekstilne in konfekcijske procese.

6.7

Inštitut za mehaniko.

6.8

Inštitut za tehnologijo materialov.

7.

Na Pedagoški fakulteti:

7.1

Znanstveni inštitut.

7.2

Center za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje.

8

Na Pravni fakulteti:

8.1

Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo.

8.2

Inštitut za finančno pravo in javne finance.

8.3

Inštitut za javno upravo in narodne skupnosti.

8.4

Inštitut za delovna razmerja in socialno varnost.

8.5

Pravnozgodovinski inštitut.

8.6

Center za pravno izobraževanje in raziskovanje.

9

Na Fakulteti za kmetijstvo:

9.1

Univerzitetni kmetijski center Pohorski dvor.

9.2

Tehnološki center za vinogradništvo in vinarstvo.

9.3

Tehnološki center za sadjarstvo.

9.4

Tehnološki center za poljedelstvo in vrtnarstvo.

9.5

Tehnološki center za živinorejo in pridelovanje krme.

9.6

Tehnološki center za kmetijsko tehniko.

9.7

Tehnološki center za gozdarstvo z botaničnim vrtom.

10

Na Visoki zdravstveni šoli:

10.1

Raziskovalni inštitut.

10.2

Inštitut za zdravstveno nego.

10.3

Razvojni inštitut.

10.4

Center za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje.

11

Na Fakulteti za logistiko:

11.1

Center za univerzitetne študije in raziskave v Krškem.

11.2

Znanstvenoraziskovalni center.

Navedene organizacijske enote nastopajo v pravnem prometu in imajo vsa pooblastila, ki jih izvršujejo v imenu in za račun univerze, če so organizirane na nivoju univerze oziroma članice univerze, v katere sestavi so.

V tem členu navedene organizacijske enote nimajo pravice razpolaganja z nepremičninami.

Dejavnosti, ki jih opravljajo organizacijske enote univerze in članic univerze, ki imajo pravico nastopanja v pravnem prometu, so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega Statuta.

4. Zastopanje in predstavljanje

22. člen

Univerzo zastopa in predstavlja rektor samostojno brez omejitev, razen pri razpolaganju z nepremičninami, ko je potrebno soglasje upravnega odbora univerze.

Če je nepremičnina pridobljena iz javnih sredstev, je potrebno tudi soglasje ustanovitelja univerze.

Rektorja univerze nadomeščajo prorektorji iz vrst visokošolskih učiteljev z enakimi pravicami, kot jih ima rektor. Prorektorji so zastopniki univerze v skladu s pooblastilom, ki ga določi rektor.

Zastopnik univerze je tudi glavni tajnik univerze, ki zastopa univerzo v mejah splošnih aktov univerze in v skladu s pooblastili, ki jih določi rektor.

Rektor lahko v posameznih primerih za zastopanje in predstavljanje univerze pisno pooblasti druge osebe.

Poslovne listine iz pristojnosti rektorja sopodpisujejo poleg rektorja oziroma pooblaščenega prorektorja glavni tajnik univerze in pooblaščene osebe, ki jih na predlog rektorja določi Upravni odbor univerze.

Poslovne listine iz pristojnosti drugih delavcev v okviru univerze se podpisujejo v skladu z določili akta o finančnem poslovanju, ki ga na predlog rektorja sprejme Upravni odbor univerze.

23. člen

Članico univerze in univerzo v mejah iz 19. člena tega statuta zastopa in predstavlja dekan samostojno brez omejitev, razen pri razpolaganju z nepremičninami, ki so namenjene za opravljanje dejavnosti iz 14. člena tega statuta, ko je potrebno soglasje Upravnega odbora univerze.

Dekana članice univerze nadomeščajo prodekani iz vrst visokošolskih učiteljev z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima dekan. Prodekani so zastopniki članice univerze v skladu s pooblastilom, ki ga določi dekan.

Dekan lahko v posameznih primerih za zastopanje in predstavljanje fakultete oziroma visoke strokovne šole pisno pooblasti druge osebe.

Poslovne listine iz pristojnosti dekana članice univerze sopodpisujejo poleg dekana oziroma pooblaščenega prodekana tajnik članice in pooblaščene osebe, ki jih na predlog dekana članice določi Upravni odbor univerze.

24. člen

Organizacijsko enoto univerze in članice univerze, ki ima po tem Statutu pooblastila v pravnem prometu, zastopa in predstavlja predstojnik te enote.

Predstojnik organizacijske enote univerze zagotavlja zakonitost in učinkovitost poslovanja organizacijske enote in za svoje delo odgovarja rektorju univerze, predstojnik organizacijske enote fakultete ali druge članice univerze zagotavlja zakonitost in učinkovitost delovanja organizacijske enote in za svoje delo odgovarja dekanu članice oziroma ravnatelju ali direktorju druge članice univerze.

Poslovne listine poleg rektorja oziroma dekana z ozirom na določbo drugega odstavka tega člena sopodpisujejo predstojnik oziroma pooblaščene osebe, ki jih na predlog rektorja oziroma dekana članice določi Upravni odbor univerze.

5. Računi univerze in članic univerze

25. člen

Univerza vodi svoja sredstva na enem ali več računih v skladu s predpisi.

Javna sredstva, ki jih univerza in njene članice pridobivajo iz proračuna RS za izvajanje javne službe, se vodijo na računu univerze in ločeno na podračunih članic.

Pri opravljanju dejavnosti po 14. členu tega Statuta lahko članice univerze vodijo druga sredstva na svojih računih v skladu s predpisi. O odprtju, vodenju in ukinitvi lastnega računa članice odloča poslovodni odbor članice.

V primeru, če je terjatev nastala iz naslova poslovanja članice po 14. členu in 20. členu Statuta, v postopku izvršbe ni moč zaseči ali rubiti javnih sredstev, s katerimi razpolaga univerza in njene članice in so namenjena izvajanju javne službe univerze skladno z drugim odstavkom tega člena in z 18. in 19. členom Statuta.

V primeru, če je terjatev nastala iz naslova poslovanja organizacijske enote univerze, ki nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun univerze po prvem odstavku 21. člena statuta, v postopku izvršbe ni moč zaseči ali rubiti javnih sredstev, s katerimi razpolaga univerza in njene članice ter so namenjena izvajanju javne službe univerze skladno s šestim odstavkom 18. člena Statuta.

Gospodarjenje s premoženjem, finančno in računovodsko poslovanje ter celovit nadzor zakonitosti poslovanja univerze in njenih članic se določi in zagotovi v skladu z veljavnimi predpisi v splošnih aktih univerze.

25.a člen

Kadar rektor Univerze prenese na dekana članice, direktorja druge članice ali na druge osebe pooblastila in naloge, za katere je po zakonu in tem Statutu pristojen rektor, mora pooblaščena oseba zagotavljati zakonitost, pravilnost in skrbno izvajanje prenesenih nalog, tako da z njenimi odločitvami ne nastajajo kršitve zakona in predpisov ali druga škoda.

Če pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka nastanejo kršitve predpisov ali druga škoda oziroma prihaja do drugih ovir, ki onemogočajo normalno poslovanje univerze, je za take odločitve v celoti in polno odgovorna članica oziroma druga članica univerze. V takih primerih z izvršbo in rubežem ni mogoče poseči po sredstvih univerze in sredstvih drugih članic. Članica jamči za plačilo svojih obveznost z vsemi sredstvi, ki so v njeni lasti.

Rektor lahko izdano pooblastilo prekliče in razveljavi, če so podani zgoraj navedeni ali drugi utemeljeni razlogi.

6. Pečat in simboli univerze

26. člen

Univerza in članice univerze imajo pečat okrogle oblike, v katerem je ime univerze, pri članicah pa tudi ime članice univerze, njihov sedež in grb Republike Slovenije.

27. člen

Znak univerze je okrogle oblike. Na robu je napis »Univerza v Mariboru«. V sredini znaka je podoba zgradbe univerze na Slomškovem trgu. Nad zgradbo pa sta črki U in M.

V prvem odstavku opisani znak se lahko za določene priložnosti opremi z latinskim napisom ter z zgodovinskimi letnicami 1859, 1959, 1975.

Znak univerze se uporablja na listinah univerze in njenih članic.

Članice univerze imajo lahko tudi poseben znak, s katerim označujejo svojo dejavnost.

Celostno podobo univerze ureja poseben splošni akt.

28. člen

Dan univerze je 18. september, v spomin na 18. 9. 1975, ko je bila svečano razglašena ustanovitev univerze.

Na Dan univerze se na posebni svečanosti praviloma promovirajo novi doktorji znanosti in podeljujejo častni doktorati ter opravi svečana predaja rektorske funkcije.

29. člen

Univerza ima Rektorjev dan in Dan študentov, ki sta pedagoškega procesa prosta dneva.

Na Rektorjev dan se na posebni svečanosti podeljujejo priznanja univerze in organizirajo kulturne in druge prireditve, pomembne za univerzo, njene študente in delavce.

Na Dan študentov se prirejajo športna tekmovanja in izvajajo druge interesne dejavnosti študentov.

Rektorjev dan je praviloma v drugem tednu oktobra, Dan študentov pa je praviloma pred koncem letnega semestra v mesecu maju in se natančneje določita s študijskim koledarjem.

7. Meduniverzitetno sodelovanje

30. člen

Univerza sodeluje z drugimi univerzami doma in v svetu zaradi oblikovanja in izvajanja skupnih znanstvenoraziskovalnih projektov, študijskih programov, izmenjave visokošolskih učiteljev, znanstvenih in drugih delavcev, izmenjave študentov, izmenjave znanstvenih in strokovnih publikacij, znanstvenih informacij, udeležbe na znanstvenih srečanjih, simpozijih in konferencah in izvajanja drugih visokošolskih aktivnosti.

O medsebojnem sodelovanju in o vključevanju univerze v mednarodne univerzitetne mreže sklepa univerza z univerzami posebne bilateralne in multilateralne sporazume, pogodbe in dogovore, v katerih se podrobneje opredeljujejo oblike in načini medsebojnega sodelovanja.

III. ORGANIZIRANOST UNIVERZE IN ČLANIC UNIVERZE

1. Organizacijske oblike visokošolskega dela

31. člen

Univerza in njene članice imajo naslednje organizacijske enote:

1.

katedre,

2.

inštitute,

3.

oddelke,

4.

pedagoško-raziskovalne centre,

5.

centre,

6.

laboratorije,

7.

knjižnice.

Dvoje ali več kateder se lahko povezuje v oddelke, dvoje ali več oddelkov pa se lahko povezuje v pedagoško-raziskovalne centre.

Organizacijske enote imajo pooblastila v pravnem prometu, če z opravljanjem dejavnosti iz 14. člena pridobivajo del prihodka in če tako določa ta Statut.

32. člen

Katedre se oblikujejo za določen predmet ali na določenem zaokroženem delu študijskega področja zaradi usklajevanja in razvijanja izobraževalnega in s tem povezanega znanstvenoraziskovalnega dela na tem področju in zaradi razvijanja znanstvenih disciplin in strok s tega področja.

V katedre se povezujejo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ene članice univerze, lahko pa tudi visokošolski učitelji dveh ali več članic univerze. V katedro pa se lahko povezujejo tudi strokovnjaki zunaj univerze.

Da se študentom omogoči poglobljen študij in uvajanje v raziskovalno delo, se v delo katedre lahko vključujejo tudi študenti.

33. člen

Katedre na svojem področju:

1.

sodelujejo pri pripravi študijskih programov in programov raziskovalnega dela;

2.

obravnavajo vprašanja in probleme, ki nastanejo pri izvajanju študijskih programov, in usmerjajo, usklajujejo izobraževalno in znanstveno-raziskovalno delo;

3.

z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo, posebej s temeljnimi raziskavami, razvijajo znanstvene discipline, na katerih temeljijo študijski programi, ter znanstvene discipline s sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij;

4.

skrbijo, da se znanstveno raziskovalni dosežki in nova spoznanja prenašajo v pedagoški proces in vnašajo v študijske programe na vseh ravneh študija;

5.

razvijajo sodobne pedagoške metode in usklajujejo strokovno terminologijo;

6.

spremljajo in analizirajo študijske uspehe in uspehe na znanstveno-raziskovalnem področju in o njih poročajo;

7.

skrbijo za strokovni in znanstveni razvoj visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev;

8.

predlagajo teme diplomskih del;

9.

načrtujejo in verificirajo študijsko literaturo in druge pripomočke;

10.

organizirajo strokovna posvetovanja in obravnavajo poročila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih;

11.

sodelujejo z organizacijami in enotami istih in sorodnih področij v okviru univerze in zunaj nje,

12.

lahko izvajajo tudi programe vseživljenjskega učenja.

34. člen

Katedre se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu z zahtevami in potrebami izobraževalnega in raziskovalnega dela.

O organizacijskih spremembah kateder odloča Senat članice univerze na predlog dekana, o organizacijskih spremembah katedre, ki je organizirana pri univerzi, pa Senat univerze na predlog rektorja univerze.

35. člen

Katedro vodi predstojnik, ki ga na predlog katedre članice imenuje in razrešuje dekan članice, na predlog univerzitetne katedre pa ga imenuje in razrešuje rektor univerze. Predstojnik katedre se imenuje za štiri leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.

36. člen

Predstojnik katedre:

1.

organizira in vodi delo katedre;

2.

sklicuje in vodi seje katedre;

3.

skrbi za redno izvajanje izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega dela s področja katedre;

4.

izvršuje sklepe senata in dekana, ki se nanašajo na delo katedre;

5.

poroča o delu katedre dekanu in Senatu članice univerze; če je katedra organizirana pri univerzi, pa rektorju univerze.

37. člen

Oddelki se oblikujejo na določenem širšem delu študijskega področja zaradi usmerjanja in usklajevanja izobraževalne in s tem povezane znanstveno-raziskovalne dejavnosti kateder ter zaradi razvijanja znanstvenih disciplin in strok s tega področja.

Oddelke ustanavlja in ukinja Senat članice univerze na predlog dekana članice univerze.

Delo oddelka organizira in vodi predstojnik oddelka, ki ga za štiri leta imenuje dekan članice univerze. Po preteku te dobe je lahko ponovno imenovan.

38. člen

Inštituti se oblikujejo na določenem raziskovalnem področju za izvajanje temeljnih, aplikativnih, razvojnih in drugih projektov ter za opravljanje strokovnih, svetovalnih in drugih storitev, ki se financirajo iz javnih sredstev ali pa iz sredstev naročnikov raziskovalnih del.

Raziskovalno, strokovno in svetovalno delo v inštitutih opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ter študenti, lahko pa tudi drugi strokovnjaki.

Dejavnosti in funkcijo katedre lahko opravlja tudi inštitut.

39. člen

Inštituti na svojem področju:

1.

organizirajo in opravljajo znanstveno-raziskovalno dejavnost;

2.

sodelujejo pri pripravi programov znanstveno-raziskovalnega dela članice univerze;

3.

opravljajo strokovne, svetovalne in druge storitve;

4.

sodelujejo pri vzgoji raziskovalnih kadrov;

5.

s posredovanjem novih spoznanj in znanstvenih izsledkov skrbijo za razvoj znanstvenih disciplin in strok;

6.

pospešujejo vključevanje študentov v raziskovalno delo in sodelujejo pri podiplomskem študiju študentov;

7.

sodelujejo z raziskovalnimi in drugimi organizacijami na raziskovalnem področju;

8.

preučujejo možnosti in oblike prenašanja znanstvenoraziskovalnih izsledkov v prakso;

9.

omogočajo uvajanje študentov v raziskovalno delo;

10.

organizirajo znanstvena in strokovna posvetovanja s področja svoje dejavnosti;

11.

sodelujejo s katedrami z istega področja;

12.

lahko izvajajo tudi programe vseživljenjskega učenja.

40. člen

Inštituti se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu s potrebami in z zahtevami znanstveno-raziskovalnega dela, na enak način, kot je v tem Statutu določeno za katedre.

41. člen

Delo inštituta vodi in usklajuje predstojnik, ki ga imenuje in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnik inštituta je imenovan za dobo štirih let in je lahko po poteku tega časa ponovno imenovan.

42. člen

Predstojnik inštituta:

1.

organizira, vodi in usklajuje delo inštituta;

2.

je odgovoren za pripravo raziskovalnega programa inštituta in za njegovo izvajanje;

3.

skrbi za gospodarsko in finančno uspešnost inštituta;

4.

oblikuje raziskovalne skupine za izvajanje raziskovalnih projektov in nalog;

5.

skrbi za sodelovanje z mednarodnimi in domačimi raziskovalnimi organizacijami, inštituti in uveljavljenimi znanstvenimi delavci;

6.

pripravlja znanstvena srečanja in posvetovanja;

7.

spremlja natečaje za pridobitev projektov in pripravlja pogodbe za prevzem raziskovalnih del s področja inštituta;

8.

pripravlja pogodbe s sodelavci inštituta, ki delajo na raziskovalnih projektih in nalogah;

9.

obvešča naročnike o izvedbi prevzetih raziskovalnih projektov oziroma drugih raziskovalnih storitev;

10.

poroča dekanu o delu in zadevah inštituta.

43. člen

Laboratorij se oblikuje za praktično izvajanje raziskovalnega in izobraževalnega dela.

44. člen

Centri se oblikujejo zaradi izvajanja, organiziranja in spodbujanja izobraževalnega in raziskovalnega dela, prenosa uporabe in sodobnih metod dela, spoznanj in dosežkov ter tudi za opravljanje računalniških in informacijsko-dokumentacijske dejavnosti.

Centri se oblikujejo v skladu s potrebami na način, ki je v tem Statutu določen za katedre in inštitute.

45. člen

Delo centra usklajuje in vodi predstojnik, ki ga imenuje in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnik centra je imenovan za štiri leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.

Predstojnika centra pri univerzi imenuje in razrešuje rektor univerze.

46. člen

Dvoje ali več oddelkov se lahko organizira v pedagoško-raziskovalne centre, kadar gre za trajnejšo obliko organizacije pedagoškega in znanstvenega dela na širšem delu študijskega področja, ki presega funkcijo posameznega oddelka.

Za ustanovitev in organizacijo pedagoško-raziskovalnih centrov se smiselno uporabljajo določbe Statuta, ki veljajo za oddelke. Pedagoško-raziskovalni centri se lahko ustanovijo tudi na nivoju univerze pri univerzi.

47. člen

Knjižnice pri članicah univerze zbirajo, urejajo in posredujejo znanstveno, študijsko in strokovno literaturo ter dajejo visokošolskim učiteljem, znanstvenim delavcem, visokošolskim sodelavcem in študentom potrebne informacije in znanja za študij in znanstveno delo, jih izobražujejo glede uporabe knjižničnega gradiva ter iskanja informacij in izdelujejo bibliografije visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev.

Knjižnice se povezujejo v knjižnično-informacijski sistem univerze.

48. člen

Podroben pregled organizacijskih enot univerze in njenih članic ob sprejemanju tega statuta je razviden iz organizacijske sheme, ki je sestavni del tega statuta.

2. Univerzitetna uprava

2.1 Organizacija univerzitetne uprave

49. člen

Univerzitetno upravo sestavljajo rektorat univerze in strokovne službe članic univerze (dekanat oziroma tajništva) in se organizira tako, da je zagotovljeno smotrno, učinkovito, pravočasno in racionalno izvajanje odločitev organov univerze in zakonskih ter drugih upravnih nalog univerze in njenih članic.

Organiziranost in sistemizacijo univerze in članic skladno z izhodišči za sistemizacijo delovnih mest na predlog dekanov članic univerze in na predlog glavnega tajnika za rektorat ter na predlog Komisije za organizacijo in sistemizacijo univerze in članic s splošnim aktom določi rektor univerze.

Rektor univerze lahko s posebnim aktom za določene naloge univerze oblikuje posebne organizacijske enote.

2.2 Rektorat univerze

50. člen

Rektorat univerze organizira in strokovno usklajuje izvajanje in opravljanje naslednjih nalog:

–

znanstveno-raziskovalno, izobraževalno in umetniško delo,

–

zagotavlja izvajanje razvojnih nalog in programa univerze,

–

zagotavlja integrirano finančno-računovodsko funkcijo univerze,

–

splošne pravne in kadrovske zadeve univerze,

–

meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje univerze,

–

informacijsko infrastrukturo in informacijski sistem univerze,

–

vzdrževanje, investicije in prostorski razvoj univerze.

Rektorat univerze opravlja tudi druga strokovna, organizacijska, finančna, administrativna, tehnična, pomožna in druga podobna dela in naloge, ki so skupnega pomena za univerzo in njene članice.

2.3 Dekanati oziroma tajništva članic univerze

51. člen

Strokovne službe članic univerze (dekanati oziroma tajništva) izvajajo in opravljajo upravnoadministrativne ter finančnogospodarske in strokovnotehnične naloge članic. Organiziranost in naloge strokovnih služb članic se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic.

52. člen

Univerzitetno upravo vodi glavni tajnik univerze, ki ga po javnem razpisu in predhodnem mnenju Senata univerze imenuje rektor univerze za dobo štirih let in je lahko po enakem postopku ponovno imenovan.

Glavni tajnik univerze odgovarja za svoje delo rektorju univerze.

Glavni tajnik univerze ima pomočnike oziroma predstojnike, ki jih imenuje rektor univerze na predlog glavnega tajnika za posamezna delovna področja.

53. člen

Strokovne službe članice univerze vodi tajnik, ki ga po javnem razpisu in predhodnem soglasju Senata članice univerze na predlog dekana članice imenuje rektor za dobo 4 let in je lahko po enakem postopku ponovno imenovan.

Za opravljanje vseh nalog, ki spadajo v pristojnost članice oziroma pristojnost dekana, odgovarja tajnik članice dekanu članice.

Za izvajanje strokovnih nalog v okviru javnega nacionalnega programa, ki ga opravlja članica, ter za izvajanje skupnih nalog in razvojnega programa univerze odgovarjajo tajniki članic dekanu, rektorju in glavnemu tajniku univerze.

54. člen

Glavni tajnik univerze, pomočniki glavnega tajnika univerze in tajniki članic univerze imajo posebna pooblastila in odgovornosti.

Posebna pooblastila in odgovornosti pri ravnanju s sredstvi in drugim premoženjem imajo tudi računovodja univerze in računovodje članic univerze.

Dela, naloge, pooblastila in odgovornosti glavnega tajnika, njegovih pomočnikov, tajnikov članic univerze in računovodij kot tudi pogoji za zasedbo teh delovnih mest so določeni z aktom o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic.

55. člen

Glavni tajnik univerze, tajnik članice univerze in drugi delavci s posebnimi pooblastili so lahko predčasno razrešeni.

O njihovi predčasni razrešitvi odloča rektor univerze oziroma dekan članice univerze ob predhodnem mnenju Senata.

Pri razrešitvi glavnega tajnika univerze oziroma tajnika članice univerze se smiselno uporabljajo določila 299. člena tega Statuta.

56. člen

S splošnim aktom univerze, ki ga sprejme upravni odbor univerze, se lahko uredijo pogoji za sklenitev individualnih pogodb ter druga vprašanja položaja, odgovornosti in obveznosti posameznikov, ki lahko sklenejo individualno pogodbo.

IV. IZVAJANJE IZOBRAŽEVALNE, RAZISKOVALNE IN UMETNIŠKE DEJAVNOSTI

A) Izobraževalna in umetniška dejavnost

1. Študijski programi

57. člen

Študij na univerzi in njenih članicah poteka po študijskih programih za pridobitev izobrazbe in po programih za izpopolnjevanje.

58. člen

Študijski programi za pridobitev izobrazbe so dodiplomski in podiplomski.

Dodiplomski študijski programi so programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe in programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.

Podiplomski študijski programi so programi za pridobitev specializacije, programi za pridobitev magisterija in programi za pridobitev doktorata znanosti.

58.a člen

Študijski programi za pridobitev izobrazbe se razvrščajo stopenjsko:

a)

prva stopnja:

–

visokošolski strokovni študijski programi,

–

univerzitetni študijski programi;

b)

druga stopnja:

–

magistrski študijski programi;

c)

tretja stopnja:

–

doktorski študijski programi.

Študijski programi prve stopnje so dodiplomski, druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi.

59. člen

Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja.

Poleg programov iz prejšnjega odstavka lahko članice Univerze organizirajo tudi različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja in podobno, če to ne vpliva na izvajanje študijskih programov za pridobitev izobrazbe.

59.a člen

Skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih članica univerze sprejme in izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali tujine.

Za skupne študijske programe se poleg določb Zakona o visokem šolstvu upoštevajo tudi merila za oblikovanje in sprejemanje skupnih študijskih programov, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo.

Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, dobi skupno diplomo, v kateri so navedeni vsi izvajalci, ki so sodelovali pri izvedbi študijskega programa. Skupna diploma je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi določijo sodelujoči izvajalci. Skupno diplomo potrdi Senat Univerze v Mariboru.

60. člen

Študijski programi za pridobitev izobrazbe in študijski programi za izpopolnjevanje se oblikujejo in sprejemajo na študijskih področjih, ki jih za posamezne fakultete oziroma visoke strokovne šole določa ta Statut.

Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje sprejme Senat univerze na predlog Senata članice univerze.

Interdisciplinarne študijske programe in interdisciplinarne študijske smeri sprejme Senat univerze na predlog senatov članic univerze.

Senat univerze si mora k študijskemu programu pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo najmanj vsakih sedem let po uradni dolžnosti odloči o podaljšanju ali odvzemu soglasja k študijskemu programu.

61. člen

Univerza in njene članice sprejemajo in izvajajo predvsem študijske programe iz nacionalnega programa visokega šolstva, ki jih izvajajo kot javno službo.

Članice univerze lahko sprejemajo in izvajajo tudi druge študijske programe za pridobitev ali za izpopolnjevanje izobrazbe, če s tem ne ovirajo izvajanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena in dejavnosti iz 173. člena tega Statuta in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri izvajanju teh študijskih programov.

62. člen

Trajanje študija in vsebine posameznih študijskih programov urejajo članice univerze s študijskim programom.

Članice Univerze pri oblikovanju obveznih sestavin posameznih študijskih programov, študijskih obveznosti in trajanja študija upoštevajo veljavna določila Zakona o visokem šolstvu in tega Statuta.

2. Organizacija in izvajanje izobraževalnega dela za pridobitev dodiplomske izobrazbe

a) Oblike visokošolskega izobraževalnega dela

63. člen

Študijski programi se izvajajo v organiziranem študijskem procesu praviloma kot redni študij. Če narava študija to dopušča, pa se lahko izvajanje študijskega programa prilagaja možnostim študentov in se izvaja tudi kot izredni študij na način in po postopku, kot to določa ta Statut.

64. člen

Oblike visokošolskega izobraževalnega dela pri izvajanju študijskih programov so: predavanja, seminarji, vaje, uvajanje v raziskovalno delo, delovna praksa, mentorsko delo, izobraževanje na daljavo, tutorski način poučevanja oziroma pomoči študentom in druge oblike individualnega študija ter študijske ekskurzije.

Organizirane oblike visokošolskega izobraževalnega dela potekajo v večjih ali manjših skupinah študentov, lahko pa tudi individualno, v skladu s predpisanimi normativi.

Organizirane oblike visokošolskega izobraževanja lahko potekajo tudi v obliki vseživljenjskega izobraževanja.

65. člen

Predavanja so oblika izobraževalnega dela, pri katerih visokošolski učitelj posreduje bistvene vsebine predmeta, upoštevaje sodobne znanstvene dosežke in predpisana predhodna znanja, ob uporabi razpoložljive izobraževalne tehnologije. Predavanja potekajo po študijskem programu. Na predavanjih morajo študenti spoznati vsebino, metodologijo in sistematiko predmeta.

66. člen

Seminarji so oblika izobraževalnega dela, pri katerih se pri obravnavi določenih zaokroženih vprašanj iz posameznega predmeta metodično vzpostavlja neposredno sodelovanje med visokošolskim učiteljem in študentom. Seminarji potekajo po študijskem programu in morajo študenta usposobiti za samostojno dojemanje snovi in reševanje problemov v okviru predmeta. Učitelj je dolžan posredovati literaturo, ustrezne učne pripomočke in razpoložljivo izobraževalno tehnologijo; vse to omogoča učinkovito delo v seminarju.

67. člen

Vaje se izvajajo kot praktične vaje, klinične vaje, praktikumi, na pedagoških študijskih smereh pa tudi hospitacije, nastopi in pedagoška praksa.

Z vajami si študenti ob vodstvu učiteljev in ob pomoči visokošolskih sodelavcev utrjujejo znanja in pridobivajo izkušnje in spretnosti.

Hospitacije, nastopi in pedagoška praksa študentov imajo namen usposobiti študenta za izvajanje izobraževalnega dela. Priprave nanje in njihovo analizo vodijo visokošolski učitelji specialnih didaktik posameznih predmetov, skupaj s strokovnimi sodelavci za izvajanje praktičnega pouka.

68. člen

Mentorsko delo in druge oblike individualnega dela se organizirajo dogovorno med študenti in učitelji in obsegajo usmerjanje, svetovanje, študijske razgovore in druge metode učiteljeve pomoči pri izobraževalnem in raziskovalnem delu ter pri izobraževalnih in raziskovalnih nalogah. V ta namen ima učitelj tudi govorilne ure.

69. člen

Oblike uvajanja študentov v raziskovalno delo so:

–

sodelovanje pri raziskavah, ki jih organizirajo raziskovalni inštituti,

–

seminarji in seminarske naloge,

–

raziskovalno delo študentov pod mentorstvom učiteljev v okviru posebnih študijsko-raziskovalnih projektov in pri diplomskih nalogah.

70. člen

Delovna praksa je obvezna oblika dela študentov in se izvaja v delovnem procesu organizacij uporabnikov. Študenti po tej poti spoznajo delo, življenje, organiziranost in upravljanje in se pod nadzorstvom pripravljajo na bodoče praktično delo.

Članice univerze sodelujejo pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju delovne prakse z organizacijami uporabnikov in z njimi urejajo medsebojne obveznosti.

b)

Učni jezik

71. člen

Učni jezik je slovenski.

Univerza v Mariboru skrbi za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika.

Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.

Študijski programi se lahko izvajajo v tujem jeziku, če gre za opravljanje javne službe, in sicer:

– študijski programi tujih jezikov,

– deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski profesorji ali študenti iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,

– študijski programi, če se ti programi izvajajo na članici Univerze tudi v slovenskem jeziku.

72. člen

Študijski programi ali njihovi deli se izvajajo v tujem jeziku v enem od naslednjih primerov:

–

če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči učitelji tujih univerz ali mednarodno priznani strokovnjaki, ki jih univerza povabi k sodelovanju,

–

če gre za študijske programe, ki niso zajeti v nacionalnem programu visokega šolstva,

–

če gre za študijske programe, v katere so vključeni tuji študenti oziroma so pretežno namenjeni tujim študentom, ali je vanje vpisano večje število tujih študentov.

V primeru, da gre za študijske programe, v katere so vključeni tuji študenti na osnovi mednarodnih pogodb ali sistema kreditnega študija, spada to pedagoško delo pedagoških delavcev med redne delovne obveznosti.

73. člen

O izvajanju študijskih programov ali delih programov v tujem jeziku sklepa senat članice univerze, ki izvaja študijski program.

74. člen

O izvajanju študijskih programov ali delov študijskih programov v tujem jeziku, ki so obveznost univerze na podlagi mednarodnih pogodb in sporazumov, ter o pravilih za izdelavo diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog v tujem jeziku odloča na predlog Komisije za študijske zadeve univerze Senat univerze.

c) Pravica do vpisa, razpis za vpis in vpisni postopek

1. Pravica do vpisa

75. člen

Pravica do visokošolskega izobraževanja in status študenta se pridobi z vpisom na univerzo.

Študenti se vpisujejo v posamezni letnik ali semester.

76. člen

V študijski program za pridobitev dodiplomske univerzitetne izobrazbe in v študijske programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se lahko vpiše, kdor je opravil maturo.

V študij po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega izmed predmetov mature.

Ustreznost programa pridobljene srednje strokovne izobrazbe ter predmet mature iz prejšnjega odstavka se določita s študijskim programom.

V študij po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, določene s študijskim programom.

Poleg mature, poklicne mature oziroma zaključnega izpita se lahko s študijskim programom kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti.

76.a člen

Pogoje za vpis iz 76. člena tega Statuta izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini in je ustrezno priznano.

2. Javna objava razpisa za vpis

77. člen

Univerza javno objavi razpis za vpis v začetni letnik dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih izvajajo njene članice.

Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe se objavi najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta, razpis v podiplomsko izobraževanje pa najmanj štiri mesece pred začetkom študijskega leta.

78. člen

Vsebino razpisa za vpis določi Senat univerze na predlog Senata članice univerze.

V razpisu se objavijo imena članic univerze in študijski programi, kraj izvajanja študijskih programov, v katere se vpisuje, trajanje študija, pogoji za vpis, število prostih vpisnih mest in postopki ter roki za prijavo na razpis in izvedba vpisa.

79. člen

Po objavi razpisa v dodiplomske študijske programe organizirajo univerza in njene članice informativni dan, na katerem vse zainteresirane seznanijo z razpisom, možnostmi in pogoji izobraževanja, s poklici, za katere izobražujejo, možnostmi nadaljnega izobraževanja ter drugimi informacijami, pomembnimi za odločitev o izbiri študija.

Informativni dan se organizira na dan, določen v objavi razpisa.

3. Prijava za vpis in izbirni postopek

80. člen

Kandidati za vpis v začetni letnik dodiplomskih študijskih programov pošljejo svojo prijavo s predpisanimi podatki v predpisanem roku visokošolski prijavnoinformacijski službi univerze, ki na osnovi prijav ugotovi skupne potrebe po visokošolskem izobraževanju na posameznih študijskih programih.

81. člen

Če število prijavljenih kandidatov bistveno presega število razpisanih mest glede na prostorske, kadrovske in opremske zmogljivosti članic univerze, omeji senat univerze na predlog Senata članice univerze vpis.

82. člen

V predpisanem izbirnem postopku se kandidati razvrščajo glede na veljavna določila Zakona o visokem šolstvu. Univerza si mora za omejitev vpisa pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije, ki se javno objavi.

4. Vpisni postopek

83. člen

Vpis v začetni letnik za dodiplomski redni in izredni študij se opravi v skladu z razpisom za vpis.

Vpis v podiplomske študijske programe se opravi do petnajst dni pred začetkom študija.

84. člen

Zaradi kršitve pri izbirnem postopku se lahko kandidat po prejemu sklepa o rezultatu izbirnega postopka pritoži na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov, in sicer v roku, ki je določen v sklepu o rezultatu izbirnega postopka.

Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.

85. člen

Študenti se vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili s študijskim programom in tem Statutom določene obveznosti.

Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko Komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik, če ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti, če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil do roka, ki mu ga določi komisija.

86. člen

Študenti, ki ponavljajo letnik ali se prepišejo v drug študijski program oziroma smer, se vpisujejo v enakem roku, kot je določeno v tem Statutu za vpis v začetni letnik oziroma letnik napredovanja.

Študentom, ki se iz upravičenih razlogov niso mogli vpisati v rednih rokih, lahko Komisija za študijske zadeve Senata članice univerze dovoli vpis tudi po preteku teh rokov.

87. člen

Študent, ki mu ni bil dovoljen vpis v isti ali v višji letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija, ker nima izpolnjenih vseh študijskih obveznosti po študijskem programu, se lahko v roku osem dni po prejetem obvestilu o zavrnitvi vpisa pritoži na Komisijo za študijske zadeve članice univerze.

V primeru, da študentu ni bil odobren vpis oziroma Komisija za študijske zadeve članice ni odločila v roku petnajst dni, se ima študent pravico pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov.

Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.

88. člen

Tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva se prijavljajo na vpis skladno s Pravilnikom o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva.

K prijavi oziroma vpisu morajo tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva predložiti:

1.

overjen prevod rojstnega lista ali drugo listino, iz katere je razvidno državljanstvo;

2.

pri notarju overjene kopije spričeval zadnjih dveh letnikov srednje šole in zaključnega spričevala ter prevodi teh spričeval v slovenski jezik;

3.

odločbo o priznavanju v tujini pridobljenega srednješolskega spričevala;

4.

zdravniško spričevalo, ki ga izda splošni zdravnik v Republiki Sloveniji;

5.

potrdilo o uspešno opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ustrezni ravni. Članice univerze določijo raven zahtevanega znanja slovenskega jezika in termin, do katerega mora študent opraviti izpit iz slovenskega jezika.

Potrdilo o znanju slovenskega jezika za vpis na univerzo lahko kandidat pridobi tudi, če v postopku pred posebno komisijo članice univerze ta komisija na osnovi razgovora s kandidatom preveri kandidatovo znanje slovenskega jezika in ga oceni kot ustrezno. V tem primeru se šteje, da kandidat izpolnjuje pogoje iz pete točke prejšnjega odstavka tega člena.

Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se šteje, da izpolnjujejo pogoje iz pete točke prejšnjega odstavka tega člena, če so končali osnovno in/ali srednjo šolo v Republiki Sloveniji ali dvojezično srednjo šolo ali so že pridobili diplomo na dodiplomskem študijskem programu v Republiki Sloveniji.

O izpolnjevanju pogojev za vpis tujih državljanov in Slovencev brez slovenskega državljanstva v začetne letnike dodiplomskih študijskih programov odloča po opravljenem izbirnem postopku Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze, upoštevajoč določila zakona, posebnih predpisov o študiju tujcev, tega Statuta in pogojev, ki jih določajo študijski programi.

č) Študijsko leto

89. člen

Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra v naslednjem koledarskem letu. Študijsko leto se deli na zimski in poletni semester.

S študijskim koledarjem se za posamezno študijsko leto razporedi začetek in konec predavanj v posameznih semestrih, razporejajo počitnice in določajo univerzitetni prazniki in drugi pomembni dnevi oziroma jubileji. S študijskim koledarjem univerze se za posamezno študijsko leto določijo pedagoškega dela prosti dnevi.

V dodiplomskem študiju obsegajo predavanja, seminarji in vaje na leto 30 tednov z najmanj 20 in največ 30 urami tedensko. Obseg študijske prakse določajo študijski programi. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov na leto.

Visokošolsko izobraževalno delo se lahko organizira tudi strnjeno, vendar mora biti to časovno usklajeno s študijskim koledarjem in potrjeno na Senatu članice.

d) Izredni študij

90. člen

Če študijski program določa, da se organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj lahko prilagaja časovnim možnostim študentov in se izvaja kot izredni študij, se lahko izvaja na naslednje načine:

1.

Predavanja, seminarji in vaje se praviloma razporejajo zunaj običajnega dnevnega delovnega časa zlasti ob koncu tedna, na dela proste dneve in na dneve tedenskega počitka.

2.

Izobraževalno delo se organizira strnjeno.

3.

Predmeti se podajo zgoščeno in zmanjša se število ur obveznega sodelovanja pri izobraževalnem delu, posebej pri predmetih, pri katerih so vsebine študentu iz njegovih delovnih izkušenj znane.

4.

Oprosti se obvezna športna vzgoja in obvezna udeležba pri vajah za predmete, pri katerih je mogoče spoznanja pridobiti pri praktičnem delu na delovnem mestu.

5.

Ob večjem interesu in ob zagotovitvi prostorskih in drugih materialnih pogojev se izobraževanje organizira zunaj sedeža fakultete oziroma visoke strokovne šole.

6.

Preverjanje znanja se razporedi na dela proste dneve.

O načinu izvajanja izrednega študija odloča Senat članice univerze na predlog Komisije za študijske zadeve.

e) Interdisciplinarni študijski programi

91. člen

Če izvaja interdisciplinarne študijske programe dvoje ali več članic univerze, izvaja vsaka članica tiste predmete, ki jih izvaja iz svojih študijskih programov.

Vsaka članica univerze odgovarja za del študijskega programa, ki ga izvaja.

92. člen

S posebnim splošnim aktom univerze in na njegovi osnovi s posebnimi sporazumi se urejajo vprašanja vpisa, razporeda predavanj in drugih oblik pedagoškega dela, izpitov, vodenja evidence, mentorstva pri diplomskih delih, materialnih in drugih stroškov in druga vprašanja izvedbe interdisciplinarnega študija.

f) Študij po kreditnem sistemu

93. člen

Univerza v Mariboru izvaja in razvija kreditni sistem študija skladno z določili Zakona o visokem šolstvu, z merili, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo in priporočili Evropske unije.

g) Vzporedni študij

94. člen

Uspešnim študentom, ki imajo po opravljenem prvem letniku študija povprečno izpitno oceno najmanj osem, lahko Komisija za študijske zadeve Senata članice univerze omogoča, da se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, ki jih izvaja ena ali več članic univerze. Pri tem hkrati odloči tudi o olajšavah pri takem študiju (oprostitve od predavanj, vaj idr.).

Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko izjemoma dovoli hkratni vpis v začetna letnika študija kandidatom, ki so izredno uspešno zaključili predhodno izobraževanje, ki je pogoj za vpis.

h) Individualni študij

95. člen

Pri individualnem študiju se organizirane oblike visokošolskega izobraževalnega dela pri izvajanju študijskih programov (predavanja, seminarji, vaje) nadomeščajo z individualnimi konzultacijami.

Študijski programi se izvajajo kot individualni študij, če se v študijski program ne vpiše dovolj študentov.

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov, če to omogoča študijski program.

i) Preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje

96. člen

Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja.

Preverjanje in ocenjevanje znanja je podlaga za napredovanje študentov in za njegovo usmerjanje v nadaljnji študij.

Znanje se preverja in ocenjuje z izpiti, kolokviji, ocenjevanjem seminarskih del, testi in drugimi oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja, ki jih določajo študijski programi.

Preverjanje znanja je lahko ustno ali pisno oziroma ustno in pisno ali s preverjanjem pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov oziroma nalog in njihovega zagovora ali s preverjanjem posebnega nastopa.

97. člen

Kolokviji, testi, ocenjevanje seminarskih del so oblike sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja študentov iz posameznih predmetov in pri tem se študent tudi usmerja v nadaljnji študij.

Kolokviji so pisni ali ustni oziroma pisni in ustni. Z njimi se preverja znanje iz predmetov celotnega semestra, lahko pa tudi določenega zaokroženega dela predmeta, če je preverjanje potrebno zaradi uspešnega obvladovanja poznejših drugih delov istega predmeta.

Znanje iz posameznega predmeta na kolokviju ali drugih oblikah sprotnega preverjanja znanja preverja in ocenjuje visokošolski učitelji ali visokošolski sodelavci, ki so habilitirani za ta predmet.

Ocene, dosežene pri kolokvijih, seminarskih nalogah, testih in vajah, se upoštevajo pri izpitu iz tega predmeta.

98. člen

Po končanih predavanjih in uspešno opravljenih vajah ter drugih s študijskim programom predpisanih obveznostih opravljajo študenti izpite.

Izpite opravljajo študenti za posamezni predmet, ki ga določa študijski program.

S študijskim programom je lahko določeno, da študenti ob zaključku dodiplomskega študija izdelajo in zagovarjajo diplomsko delo.

Postopek in druga vprašanja v zvezi z diplomiranjem se po potrebi urejajo s posebnim splošnim aktom.

99. člen

S študijskim programom je lahko predvideno, da opravljajo študenti ob koncu izobraževanja diplomski izpit.

Diplomski izpit je zaključni izpit, s katerim se preverja in ocenjuje znanje, ki ga mora študent obvladati, da bi uspešno zaključil študij.

Obseg, vsebina in način opravljanja diplomskega izpita se določa s študijskim programom.

100. člen

Študent se k izpitu prijavi v rokih, ki jih fakulteta oziroma visoka strokovna šola vnaprej določi in objavi.

Prijava je pisna na predpisanem obrazcu, ki se odda na pristojnem referatu članice univerze. Prijava in odjava je lahko tudi elektronska.

101. člen

Izpitni roki so redni in izredni.

Redni izpitni roki so najmanj šestkrat na leto, od tega najmanj dva roka v avgustovskem in septembrskem izpitnem obdobju.

Izredni izpitni roki se določijo za študente izrednega študija po zaključku posameznih ciklusov predavanj. Izredni izpitni rok določi članica univerze in ga objavi.

Predhodno razporeditev rednih izpitnih rokov po posameznih predmetih pripravi članica univerze. V začetku študijskega leta univerza skupaj s članicami univerze objavi vse redne izpitne roke.

Izpiti iz predmetov istega letnika ne smejo biti razpisani za isti dan.

Kadar študent študira na dvopredmetnem študijskem programu, ne smejo biti razpisani izpitni roki enega od dvopredmetnih študijskih programov na isti dan.

102. člen

Znanje iz posameznega predmeta na izpitu preverja in ocenjuje visokošolski učitelj, ki je nosilec izobraževanja za ta predmet, lahko pa tudi drugi, za ta predmet habilitirani učitelj.

Pred izpitno komisijo se opravljajo izpiti pri petem in nadaljnjih opravljanjih istega izpita ali pa če to kandidat ali izpraševalec zahteva.

103. člen

Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje dekan na predlog predstojnika katedre oziroma oddelka, na tehničnih fakultetah pa lahko tudi na predlog predstojnika inštituta. To pooblastilo lahko dekan prenese na predstojnika katedre, oddelka oziroma inštituta.

Delo izpitne komisije poteka tako, da pri izpitu postavlja vprašanja študentu visokošolski učitelj, ki je habilitiran za konkretni izpitni predmet. Po končanem izpraševanju se komisija posvetuje in oceni znanje študenta z večino glasov.

104. člen

Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami.

Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativna ocena je nezadostno (5 do 1).

Pri delovni in pedagoški praksi ter nastopih in če tako določa študijski program, se znanje ocenjuje kot zelo uspešno, uspešno in neuspešno.

105. člen

O izpitu se vodi zapisnik, v katerem visokošolski učitelj oziroma predsednik izpitne komisije evidentira prijavo k izpitu, izpitna vprašanja in doseženo oceno. Zapisnik podpišejo izpraševalec oziroma vsi člani izpitne komisije.

Visokošolski učitelj, ki na izpitu preverja znanje oziroma predsednik izpitne komisije, ob koncu izpita javno objavi rezultat in doseženo oceno študentu, ki je opravljal izpit.

Rezultati in ocene pisnih izpitov se objavijo na oglasni deski članice univerze najkasneje sedem dni po pisnem izpitu.

Če je rezultat izpita pozitiven, se dosežena ocena vpiše v uradno evidenco.

Študent ima pravico do vpogleda v pisni izdelek izpitne naloge v roku trideset dni, odkar je bila objavljena ocena. Po preteku tega roka se pisni izdelek izpita lahko uniči, razen če študent v zgoraj navedenem roku pisno zahteva drugače.

106. člen

Študent, ki izpita ni opravil, ga lahko ponovno opravlja.

Študenti lahko v enem študijskem letu petkrat opravljajo izpit iz istega predmeta. Študent lahko posamezni izpit ponavlja največ desetkrat. V primeru, da študent tudi desetič ni opravil posameznega izpita, se izpiše z univerze.

Peto in vsako nadaljnje opravljanje izpita se opravlja pred komisijo.

Roki za drugo in nadaljnje opravljanje izpita se določijo s splošnim aktom univerze, ki ureja izpitni red.

Z izpitnim redom se določijo sankcije v primeru, da je bil študent na izpitu zaloten pri goljufanju oziroma je storil kakšno drugo obliko kršitve študijskega reda.

107. člen

Študent, ki iz opravičenih razlogov ne pride na izpit ali pred izpitom odstopi, lahko opravlja izpit v prvem naslednjem rednem roku.