Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo...

3072. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije

V skladu s 112. in 114. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) sklepajo pogodbene stranke:

– Gospodarska zbornica Slovenije
– Združenje agroživilstva
– Združenje delodajalcev Slovenije
– Zadružna zveza Slovenije
kot predstavniki delodajalcev ter
– Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije
– Konfederacija Sindikatov 90, Sindikat agroživilstva
kot predstavniki delojemalcev

K O L E K T I V N O P O G O D B O
za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

2. člen

Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo naslednje v uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94; 3/95; 33/95 in 15/96) navedene dejavnosti:

A/01.1         Pridelava poljščin, vrtnin in okrasnih rastlin,
A/01.2         Živinoreja,
A/01.3         Poljedelstvo povezano z živinorejo-mešano kmetijstvo,
A/01.4         Storitve za rastlinsko predelavo in živinorejo z
               veterinarskimi storitvami,
B/05.0         Ribištvo, ribogojstvo, ribiške storitve,
DA/15          Proizvodnja hrane in pijač,
DA/16          Proizvodnja tobačnih izdelkov.

3. člen

Osebna veljavnost

1.

Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe. Za zaposlene delavce se štejejo vsi delavci, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas s polnim ali krajšim delovnim časom.

2.

Za poslovodne in vodilne delavce ne veljajo določbe tarifne priloge in tiste določbe, katerih uporaba je izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

3.

Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi v organizacijah agroživilstva.

4. člen

Časovna veljavnost

1.

Ta pogodba začne veljati z dnevom sklenitve, uporabljati pa se začne prvi dan v mesecu po sklenitvi.

2.

Velja do 30. 6. 2003.

3.

Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se sprejme vsako leto najkasneje do 30. 11. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša za naslednje leto.

4.

Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba, stranki ne odpovesta pogodbe, se njena veljavnost podaljša za dve koledarski leti.

5. člen

Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi

3.

Izraz “poslovodni organ” pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.

4.

Izraz “poslovodni delavec” pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.

5.

Izraz “delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).

6.

Izraz “splošni akt” pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.

7.

Izraz “gospodarska dejavnost” je skupni pojem predvsem za naslednja področja iz standardne klasifikacije dejavnosti:

a)

tržni proizvajalec blaga:
A – kmetijstvo, lov, gozdarstvo,
B – ribištvo.

Gospodarsko dejavnost opravljajo tudi gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnosti iz drugih področij standardne klasifikacije, če opravljajo dejavnost na pridobiten način.

8.

“Sistemizacija delovnih mest” je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.

10.

Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

6. člen

Enotni minimalni standardi

Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih, če te kolektivne pogodbe teh standardov ne urejajo.

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJE OZIROMA DELODAJALCA IN DELAVCEV

7. člen

Razvrstitev del

1.

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano izobrazbo, določeno v aktu o sistematizaciji delovnih mest, in sicer:

I. tarifni razred: (enostavna dela)
Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.
II. tarifni razred: (manj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno ali večmesečni tečaji.
III. tarifni razred: (srednje zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV. tarifni razred: (zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
V. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit
ali
delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.
VI. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba.
VII. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba.
VIII. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.
IX. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.

2.

Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistematizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

3.

Tipična delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.

4.

Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.

Tipična dela po posameznih tarifnih razredih so opredeljena v prilogi št. II, ki je sestavni del te pogodbe.

8. člen

Objava delovnega mesta

V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:

-

firmo in sedež delodajalca,

-

čas za katerega se sklepa delovno razmerje,

-

posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,

-

rok za prijavo kandidata,

-

rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.

Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na osnovi katerih je bila opravljena izbira.

9. člen

Prenos pooblastil

Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.

10. člen

Pogodba o zaposlitvi

1.

S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:

-

sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta, tarifni razred ter plačilni razred, če obstaja, v katerega je delovno mesto razvrščeno,

-

poskusno delo, če se zahteva,

-

pripravništvo, če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom,

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas,

-

letni dopust,

-

ukrepe za posebno varstvo delavcev,

-

izobraževanje,

-

osnovno plačo in dodatke,

-

način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje…),

-

način spremembe pogodbe,

-

druge pravice in obveznosti delavca in delodajalca.

2.

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati določilo, da ima delavec možnost kadarkoli preveriti, na kakšni podlagi so mu določene posamezne pravice (dolžina letnega dopusta, posamezni elementi plače…).

3.

Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delavca (odškodnina, odmena…).

4.

Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

5.

Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

6.

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

8.

Ostale elemente pogodbe definira podjetje glede na svojo specifičnost v podjetniški kolektivni pogodbi oziroma aktih podjetja.

11. člen

Poskusno delo

1.

Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.

3.

Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

-

za dela I. do III. skupine največ en mesec,

-

za dela IV. skupine največ dva meseca,

-

za dela V. skupine največ tri mesece,

-

za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.

4.

Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.

5.

Delavec mora prejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi negativne ocene o poskusnem delu najkasneje zadnji dan poskusnega dela, sicer se šteje, da je uspešno opravil poskusno delo.

12. člen

Pripravništvo

1.

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

-

za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

3.

Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).

4.

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

5.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

6.

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

7.

Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

8.

Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

9.

Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.

10.

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni.

14. člen

Razporejanje delavcev v izjemnih primerih

1.

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav ter obratov.

2.

Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

3.

Razporeditev v skladu s tem členom lahko traja le toliko časa, dokler trajajo v prvem odstavku navedene okoliščine.

15. člen

Razporejanje delavcev iz kraja v kraj

1.

Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,

-

če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, delavke matere z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot dve uri.

2.

V primerih naštetih v drugi alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.

3.

Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).

17. člen

Delo na domu

2.

Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije. Delodajalec je dolžan zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.

18. člen

Določanje presežnih delavcev

1.

Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.

3.

Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve je doseganje delovnih rezultatov. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo boljše delovne rezultate.

4.

Kriterije doseganja delovnih rezultatov je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovnih rezultatov in so se uporabljala najmanj zadnjih šest mesecev pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev.

5.

V primeru enakega doseganja delovnih rezultatov ali neizdelanih ali neuporabljenih meril za ugotavljanje delovnih rezultatov je drugi kriterij za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).

6.

Tretji kriterij je upoštevanje delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki uspešnosti in izobrazbi).

7.

Četrti kriterij je upoštevanje delovne dobe pri delodajalcu, ki ugotavlja presežke. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).

8.

Peti kriterij je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu pri delodajalcu.

9.

Šesti kriterij je upoštevanje socialnega stanja. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, premoženjsko stanje delavcev in opravljanje pridobitne dejavnosti (kmetijstvo, obrt, podjetništvo, lastništvo oziroma večinsko lastništvo družb) delavca oziroma člana družine, če dohodek iz tega naslova presega letni znesek zajamčene plače.

10.

Kriterije je mogoče uporabiti le po metodi izključevanja, razen če ni s podjetniško kolektivno pogodbo določena možnost uporabe tudi kumulativne metode. Če delodajalec uporabi za določanje presežnih delavcev kumulativni način, ima največjo težo (ponder) kriterij uspešnosti, praviloma 50%. Težo vsakega naslednjega kriterija po vrstnem redu iz tega člena je manjša praviloma za polovico. Kriterija zdravstvenega stanja in socialnega stanja sta enakovredna.

11.

Delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.

12.

S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, ki je v skladu s kolektivno pogodbo, se lahko podrobneje določijo merila za uporabo posameznih kriterijev iz tega člena.

13.

Presežnemu delavcu pripada za vsako dopolnjeno leto dela pri delodajalcu polovica njegove bruto plače, izračunane na podlagi zadnjega trimesečja, ko je delavec delal.

14.

Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.

19. člen

Program razreševanja trajnih presežnih delavcev

1.

Program razreševanja trajnih presežnih delavcev obvezno vsebuje:

a)

kriterije in način njihove uporabe za ugotavljanje presežnih delavcev,

b)

ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja,

c)

seznam nepotrebnih delavcev,

d)

ukrepe za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.

2.

Sindikat sodeluje pri pripravi programa iz prejšnjega odstavka s stališči, mnenji, predlogi ter nadzoruje pravilnost izvajanja postopkov.

3.

Program razreševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.

20. člen

Pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev

1.

Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja.

2.

Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja, je program dokončen.

3.

Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.

4.

Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.

5.

Listo kandidatov skupno določijo podpisniki te kolektivne pogodbe izmed strokovnjakov, ki uživajo zaupanje vseh podpisnikov in ki se pisno zavežejo, da bodo postopke pomirjanja vodili nepristransko in strokovno.

6.

Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.

7.

Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.

21. člen

Delovni čas

1.

Delovni čas pri delodajalcih traja 40 ur na teden povprečno v koledarskem letu, vključno s plačanimi polurnimi odmori v skladu z zakonom.

2.

Zaradi narave organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen, vendar v koledarskem letu povprečni delovni teden ne sme biti daljši od delovnega tedna, ki ga določa zakon in ta pogodba.

3.

Razporeditev delovnega časa se v koledarskem letu opredeli s planom izrabe delovnega časa (delovni koledar), ki mora upoštevati naslednje omejitve:

-

zakonsko določene odmore in počitek delavcev,

-

pravico delavcev, ki imajo šoloobvezne otroke, da izkoristijo najmanj sedem dni letnega dopusta v času letnih šolskih počitnic.

4.

Delavci morajo biti obveščeni o delovnem koledarju za naslednje koledarsko leto najkasneje do sprejema plana poslovanja.

5.

Določbe tega člena se morajo upoštevati tudi v primeru začasne prerazporeditve delovnega časa med letom, ki ni predvidena z delovnim koledarjem. Če vkljub planski prerazporeditvi delovnih ur pride do presežka delovnih ur, lahko delavec koristi višek delovnih ur, ko njegovo delo ni potrebno. O tej prerazporeditvi morajo biti delavci obveščeni praviloma 5 dni pred uvedbo prerazporeditve.

6.

Ta določba ne velja, če je vzrok prerazporeditve delovnega časa naravna ali druga nesreča, pri kateri je ogroženo premoženje, življenje ali zdravje ljudi.

22. člen

Delovni čas, krajši od polnega delovnega časa

1.

Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake soupravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.

2.

Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

3.

Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

4.

Delovni čas krajši od polnega se lahko določi v skladu z merili iz kolektivne pogodbe za dejavnost oziroma podjetniške kolektivne pogodbe.

24. člen

Merila za nočno delo

1.

Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi o varstvu pri delu, izpolnjeni še naslednji pogoji:

-

zagotovljen obrok,

-

zagotovljena prisotnost odgovornega vodje,

-

da ima delavec zagotovljeno varstvo otrok do starosti treh let,

-

daljši letni dopust,

-

zagotovljen počitek,

-

periodični zdravstveni pregledi.

25. člen

Pravica do odsotnosti iz dela z nadomestilom in brez nadomestila plače

1.

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače največ sedem dni v koledarskem letu v naslednjih primerih:

– na osnovi predloga specialista medicine dela za
medicinsko programski oddih                             do 7 delovnih dni
– lastne poroke                                           2 delovna dneva
– poroke otroka                                             1 delovni dan
– rojstvo otroka                                            1 delovni dan
– smrti zakonca, zunajzakonskega
partnerja, otrok                                          3 delovne dneve
– smrti staršev                                           2 delovna dneva
– smrti staršev zakonca oziroma
zunajzakonskega partnerja, starih staršev,
bratov, sester,                                             1 delovni dan
– selitev družine iz kraja v kraj                         2 delovna dneva
– selitev družine v istem kraju                             1 delovni dan
– elementarnih nesreč                                   do 5 delovnih dni
– v drugih primerih                                     do 7 delovnih dni

Odsotnost po zadnjih dveh alineah presoja delodajalca.

2.

Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.

3.

Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.

4.

Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike.

5.

Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je takšna odsotnost v breme delavca.

6.

Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v naslednjih primerih:

-

neodložljivih osebnih opravkov,

-

zasebnega potovanja,

-

nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,

-

popravila hiše oziroma stanovanja,

-

zdravljenja na lastne stroške.

7.

Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.

Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije

Časovnica