Pravilnik o analiznem preskušanju zdravil z namenom...

3890. Pravilnik o analiznem preskušanju zdravil z namenom kontrole kakovosti

Na podlagi tretjega odstavka 93. člena Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/06 in 45/08) izdaja ministrica za zdravje, v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

P R A V I L N I K
o analiznem preskušanju zdravil z namenom kontrole kakovosti

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa vsebino, način in roke izvajanja analiznega preskušanja z namenom uradne kontrole kakovosti zdravila za humano in veterinarsko uporabo (v nadaljnjem besedilu: zdravilo) ob upoštevanju specifikacijskih mej in meril za oceno kakovosti zdravila, v skladu z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L št. 311 z dne 28. 11. 2001, str. 67), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 81 z dne 20. 3. 2008, str. 51), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/83/ES) in z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L št. 311 z dne 28. 11. 2001, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2004/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o spremembi Direktive 2001/82/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L št. 136 z dne 30. 4. 2004, str. 58) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/82/ES).

2. člen

Poleg definicij in izrazov, ki so opredeljeni v zakonu, ki ureja zdravila (v nadaljnjem besedilu: zakon), se v tem pravilniku uporabljajo še izrazi in definicije, ki imajo naslednji pomen:

-

analizno preskušanje zdravila pomeni farmacevtsko, kemično in biološko ter mikrobiološko preskušanje kakovosti zdravila v skladu z načeli in smernicami dobre kontrolne laboratorijske prakse in v skladu s podatki, ki jih vsebuje dokumentacija za pridobitev dovoljenja za promet oziroma, ki so navedeni v specifikacijah zdravila;

-

imetnik dovoljenja za promet je pravna ali fizična oseba, ki je nosilec dovoljenja za promet z zdravilom v času odvzema vzorca na trgu, oziroma v času predaje vloge za kontrolo kakovosti na Agencijo;

-

kakovost zdravila je lastnost, ki se ugotovi z analizo kakovosti vseh sestavin, količinsko analizo vseh učinkovin in vključuje vse ostale preskuse, ki so potrebni za zagotavljanje kakovosti zdravila v skladu z zahtevami dovoljenja za promet;

-

nerutinski preskusi so tisti preskusi, ki jih proizvajalec zdravila izvaja z vnaprej predvideno pogostnostjo na vsaki n-ti seriji zdravila, preden jo sprosti v promet;

-

organ, pristojen za zdravila, je Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: Agencija);

-

organizacija analiznega preskušanja zdravila z namenom kontrole kakovosti pomeni vse organizacijske aktivnosti v zvezi z načinom pridobivanja vzorcev, pridobivanjem potrebne dokumentacije in referenčnih standardov, ter obveščanjem o rezultatih analiznega preskušanja zdravil;

-

posebni preskusi so preskusi, ki ciljno ugotavljajo prisotnost nepričakovanih nečistot in niso navedeni v dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za promet;

-

rutinski preskusi so vsi tisti preskusi, ki jih izvaja proizvajalec na vsaki seriji zdravila, preden jo sprosti v promet;

-

specifikacija je seznam parametrov z mejami sprejemljivosti (specifikacijske meje) za posamezen parameter in navedenimi analiznimi postopki oziroma referencami zanje;

-

specifikacijske meje so numerične meje, območja ali druga merila za posamezne parametre, ki jim mora zdravilo ustrezati, da je sprejemljivo za predvideno uporabo. Odobri jih pristojni organ v postopku pridobitve dovoljenja za promet z zdravilom;

-

specifikacijske meje, ki veljajo do izteka roka uporabnosti, pomenijo zahteve, ki jim mora zdravilo ustrezati kadarkoli do izteka roka uporabnosti;

-

uradna kontrola kakovosti zdravila je proces, v katerem uradni kontrolni laboratorij ugotavlja kakovost zdravila z analiznim preskušanjem, preverjanjem analiznih certifikatov, ovojnine, navodila za uporabo zdravila ali drugih dokumentov.

II. VSEBINA IN NAČIN ORGANIZACIJE TER IZVAJANJA ANALIZNEGA PRESKUŠANJA Z NAMENOM KONTROLE KAKOVOSTI

3. člen

(1)

Analizno preskušanje zdravila z namenom uradne kontrole kakovosti zdravil v prometu se izvaja v skladu z načeli dobre kontrolne laboratorijske prakse in po veljavnih preskusnih metodah, ki so navedene in opisane v delih dokumentacije za pridobitev dovoljenja za promet, ki opredeljuje kakovost zdravila. Uporabljajo se lahko tudi metode, ki so v skladu z določbami 20. člena zakona.

(2)

Analizno preskušanje vključuje tudi oceno ovojnine, navodila za uporabo in pripadajočo opremo.

4. člen

Zdravilo je glede preskušanih parametrov ustrezno, če so rezultati analiznega preskušanja znotraj specifikacijskih meja, ki veljajo za ustrezne do izteka roka uporabnosti zdravila. Pri oceni se upošteva skladnost specifikacijskih mej z merili, navedenimi v virih iz 20. člena zakona.

1. Redna kontrola kakovosti

5. člen

Analizno preskušanje zdravila z namenom redne kontrole kakovosti zdravil v prometu zajema rutinske preskuse opisane v dokumentaciji za zadevno zdravilo, ki je določena v 3. členu tega pravilnika. Dodatno se lahko izvajajo nerutinski preskusi ali posebni preskusi oziroma oboji, če za to obstajajo strokovno upravičeni razlogi.

6. člen

Redna kontrola kakovosti zdravila na trgu zajema najmanj naslednje parametre:

-

kakovostno in količinsko analizo zdravilnih učinkovin in kakovostno analizo pomožnih snovi s preskusnimi metodami, za katere je uradni kontrolni laboratorij verificiran;

-

še najmanj en kritičen parameter glede na farmacevtsko obliko in deklarirano zdravilno učinkovino, po strokovni presoji uradnega kontrolnega laboratorija;

-

oceno ovojnine in navodila za uporabo.

7. člen

(1)

Redna kontrola kakovosti zdravil v prometu pomeni ustrezno stopnjo kontrole kakovosti zdravil v prometu, tako da se v petih letih vsaj enkrat preveri kakovost vsakega zdravila z dovoljenjem za promet.

(2)

Predmet redne kontrole kakovosti so tudi zdravila, ki imajo dovoljenje za promet paralelno uvoženega zdravila.

(3)

Zdravila, ki jim je bilo dovoljenje za promet z zdravilom podeljeno po centraliziranem postopku, niso predmet redne kontrole kakovosti zdravil v prometu, kot jo opredeljuje 92. člen zakona.

(4)

Pri zdravilih, pri katerih je uradni kontrolni laboratorij pri predhodnih kontrolah ugotovil odstopanja od specifikacij, se izvede ponovna kontrola kakovosti praviloma v obdobju enega leta.

(5)

Farmacevtsko nadzorstvo se lahko odloči za pogostejše kontrole v petletnem obdobju na podlagi naslednjih meril:

-

strokovno utemeljena mnenja o zdravilih, ki predstavljajo visoko stopnjo tveganja za uporabnika;

-

velika poraba zdravila na trgu (velike serije, veliko število serij);

-

spremembe v dokumentaciji, predloženi v postopku pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom.

2. Izredna kontrola kakovosti

8. člen

(1)

Analizno preskušanje zdravila z namenom izredne kontrole kakovosti zdravil v prometu zajema rutinske preskuse, opisane v dokumentaciji za zadevno zdravilo, ki je določena v 3. členu tega pravilnika. Dodatno se lahko izvajajo nerutinski preskusi ali posebni preskusi oziroma oboji, če za to obstajajo strokovno upravičeni razlogi.

(2)

Določila izredne kontrole kakovosti zdravil v prometu se smiselno uporabijo tudi pri odkrivanju nezakonitih zdravil, zdravil, ki ne izpolnjujejo najnižjih standardov zdravil, in ponaredkov zdravil v prometu.

9. člen

Izbor parametrov analiznega preskušanja za izredno kontrolo kakovosti zdravila na trgu določi farmacevtsko nadzorstvo v sodelovanju z uradnim kontrolnim laboratorijem.

10. člen

Izredna kontrola kakovosti se izvaja na zahtevo Agencije ali farmacevtskega nadzornika, v primeru ugotovljenih nepravilnosti zdravila v prometu ali če obstaja utemeljen sum na te nepravilnosti.

3. Posebna kontrola kakovosti

11. člen

(1)

Posebna kontrola kakovosti vključuje vsa rizična zdravila, kot jih opredeljuje 92. člen zakona, z ali brez dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji, vključno z zdravili, ki imajo dovoljenje za promet paralelno uvoženega zdravila ali dovoljenje za paralelno distribucijo.

(2)

Posebna kontrola kakovosti rizičnega zdravila zajema strokovno-administrativno oceno dokumentov in analizno preskušanje zdravila.

(3)

Posebna kontrola ne vključuje analiznega preskušanja v primeru veterinarskih imunoloških zdravil, ki so sproščena v promet pod pogoji, navedenimi v drugi alinei prvega odstavka 13. člena tega pravilnika.

(4)

Če je za zadevno serijo zdravila v državi članici Evropske unije (EU), državi podpisnici sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ali Švici že bila izvedena kontrola kakovosti, se ta prizna tudi v Republiki Sloveniji po predložitvi dokumentov, navedenih v 13. členu tega pravilnika.

(5)

Po preteku 7 delovnih dni od dneva prejetja popolnega predloga za izvedbo posebne kontrole kakovosti, se šteje, da je posebna kontrola kakovosti zdravila priznana.

12. člen

(1)

Analizno preskušanje zdravila z namenom posebne kontrole kakovosti zdravil zajema rutinske preskuse v skladu s smernicami EU za sprostitev v promet za zadevno zdravilo. Dodatno se lahko izvajajo nerutinski preskusi ali posebni preskusi oziroma oboji, če za to obstajajo strokovno upravičeni razlogi.

(2)

Analizno preskušanje z namenom posebne kontrole kakovosti vključuje tudi oceno ovojnine, navodila za uporabo in pripadajoče opreme.

13. člen

(1)

Kontrola kakovosti, izvedena v skladu s smernicami EU v drugi državi članici EU, državi podpisnici sporazuma o EGP ali Švici, se prizna tudi v Republiki Sloveniji na podlagi posredovanja naslednjih dokumentov in podatkov:

-

certifikat za sprostitev v promet v skladu s smernicami EU (OCABR certifikat), ki ga izda pristojni organ na območju EU, EGP in Švice ali