Zakon o ratifikaciji Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (MPSEUSG)

44. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (MPSEUSG)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (MPSEUSG)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (MPSEUSG), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. decembra 2022.

Št. 003-02-2/2022-7

Ljubljana, dne 23. decembra 2022

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER REPUBLIKO SINGAPUR NA DRUGI STRANI (MPSEUSG)

Ratificira se Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani, sestavljen v Bruslju 19. oktobra 2018.

Besedilo sporazuma (Glej opombo 1) se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:

SPORAZUM O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER REPUBLIKO SINGAPUR NA DRUGI STRANI

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,
ter
KRALJEVINA BELGIJA,
REPUBLIKA BOLGARIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
IRSKA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA HRVAŠKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
MADŽARSKA,
REPUBLIKA MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
ROMUNIJA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,
pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice)
na eni strani ter
REPUBLIKA SINGAPUR
na drugi strani,
v nadaljnjem besedilu: pogodbenici –
OB UPOŠTEVANJU tradicionalnih prijateljskih vezi med pogodbenicama ter tesnih zgodovinskih, političnih in gospodarskih vezi med njima,
KER pogodbenici namenjata poseben pomen celovitemu značaju medsebojnih odnosov,
KER pogodbenici menita, da je ta sporazum del širšega in celovitega odnosa med njima, ki se gradi s sporazumi, katerih pogodbenici sta obe,
OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti pogodbenic k spoštovanju demokratičnih načel ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah in drugih veljavnih mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah, h katerim sta pristopili pogodbenici,
OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti načelom pravne države in dobrega upravljanja ter njune želje po spodbujanju gospodarskega in družbenega napredka njunih narodov ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in potrebe po varstvu okolja,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po večjem sodelovanju na področju mednarodne stabilnosti, pravičnosti in varnosti, ki so osnovni predpogoj za spodbujanje trajnostnega družbenega in gospodarskega razvoja, odpravo revščine ter uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: ZN),
OB POUDARJANJU njune polne zavezanosti boju proti vsem oblikam terorizma in oblikovanju učinkovitih mednarodnih instrumentov za zagotovitev izkoreninjenja terorizma v skladu z ustreznimi instrumenti Varnostnega sveta Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: VSZN), zlasti Resolucije VSZN št. 1373,
KER je Unija leta 2001 sprejela celovit akcijski načrt za boj proti terorizmu, ki ga je posodobila leta 2004, pri čemer je sprejela vrsto ukrepov; po napadih v Madridu je Evropski svet 25. marca 2004 objavil pomembno deklaracijo o boju proti terorizmu; Unija je decembra 2005 sprejela tudi strategijo za boj proti terorizmu,
OB PONOVNI POTRDITVI, da najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto, ne smejo ostati nekaznovana ter da je treba njihov učinkovit pregon zagotoviti z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni, in z izboljšanjem sodelovanja na mednarodni ravni,
OB UPOŠTEVANJU, da je pošteno in neodvisno delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča pomembno za mir in mednarodno pravičnost,
KER je Evropski svet ugotovil, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev zelo ogroža mednarodno varnost, in je 12. decembra 2003 sprejel strategijo proti širjenju orožja za množično uničevanje; Svet Evropske unije je že 17. novembra 2003 sprejel politiko Unije o vključevanju politik neširjenja orožja v odnose EU s tretjimi državami; soglasno sprejetje Resolucije VSZN št. 1540 poudarja zavezanost celotne mednarodne skupnosti boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev. Ta zavezanost mednarodne skupnosti je bila ponovno poudarjena s sprejetjem Resolucije VSZN št. 1673 in Resolucije VSZN št. 1810,
KER je Evropski svet izrazil stališče, da osebno in lahko orožje vse bolj ogroža mir, varnost in razvoj, ter 16. decembra 2005 sprejel Strategijo za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in streliva zanj ter trgovanju z njim. Evropski svet je v tej strategiji poudaril potrebo po zagotovitvi celovitega in usklajenega pristopa k varnostni in razvojni politiki,
OB PRIZNAVANJU pomembne vloge Sporazuma o sodelovanju z dne 7. marca 1980 med Evropsko gospodarsko skupnostjo ter Indonezijo, Malezijo, Filipini, Singapurjem in Tajsko – državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (v nadaljnjem besedilu: ASEAN)ter poznejših pridružitvenih protokolov,
OB PRIZNAVANJU pomembne vloge krepitve obstoječih odnosov med pogodbenicama z namenom povečanja sodelovanja med njima ter njune skupne pripravljenosti za utrditev, poglobitev in razširitev odnosov na področjih skupnega interesa na podlagi enakosti, spoštovanja naravnega okolja in vzajemne koristi,
OB POTRDITVI njune želje po povečanju sodelovanja med Unijo in Republiko Singapur, ki temelji na skupnihvrednotah in vzajemni koristi, v skladu z dejavnostmi, zajetimi v regionalnem okviru,
OB POTRDITVI njune želje po izboljšanju razumevanja med Azijo in Evropo na podlagi enakosti, medsebojnega spoštovanja kulturnih in političnih norm ter sprejemanja različnih stališč,
OB POTRDITVI njune želje po okrepitvi trgovinskih odnosov s sklenitvijo Sporazuma o prosti trgovini,
OB UGOTAVLJANJU, da določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje uporabe naslova V dela tri Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Unije, razen če Unija in Združeno kraljestvo in/ali Irska skupaj uradno obvestijo Singapur, da določbe tega sporazuma zavezujejo Združeno kraljestvo in/ali Irsko kot del Unije v skladu s Protokolom št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če določbe tega sporazuma Združenega kraljestva in/ali Irske ne zavezujejo več kot del Unije v skladu s členom 4a Protokola št. 21, Unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko nemudoma obvesti Singapur o vsaki spremembi njunega stališča; v takem primeru ju določbe tega sporazuma še vedno zavezujejo kot samostojni pogodbenici. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom št. 22 o stališču Danske, ki je priložen navedenima pogodbama –
STA SE DOGOVORILI:

Spoštovanje demokratičnih načel, pravne države in temeljnih človekovih pravic, kot so navedeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah ter drugih veljavnih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, h katerim sta pristopili pogodbenici, je temelj notranje in zunanje politike pogodbenic ter bistven element tega sporazuma.

Pogodbenici potrjujeta skupne vrednote, ki so navedene v Ustanovni listini Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: Ustanovna listina ZN).

Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju trajnostnega razvoja, sodelovanju pri obravnavi izzivov podnebnih sprememb in globalizacije ter uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja.

Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelom dobrega upravljanja, pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva, in boja proti korupciji.

Pogodbenici sodelujeta v okviru tega sporazuma v skladu z njunimi nacionalnimi zakoni, pravili in predpisi.

Z namenom krepitve dvostranskih odnosov se pogodbenici zavežeta, da bosta vzdrževali celovit dialog in spodbujali nadaljnje medsebojno sodelovanje na področjih skupnega interesa. Njuna prizadevanja bodo zlasti usmerjena v:

vzpostavitev sodelovanja v vseh pomembnih regionalnih in mednarodnih forumih in organizacijah;

vzpostavitev sodelovanja v boju proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu;

vzpostavitev sodelovanja v boju proti najhujšim kaznivim dejanjem, ki zadevajo mednarodno skupnost;

vzpostavitev sodelovanja pri preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev ter nezakonitega kopičenja zalog osebnega in lahkega orožja ter nezakonitega trgovanja z njim v vseh oblikah;

zagotavljanje pogojev za povečanje in razvoj trgovine med pogodbenicama ter spodbujanje takega povečanja in razvoja trgovine v obojestransko korist;

vzpostavitev sodelovanja na vseh področjih skupnega interesa, povezanih s trgovino in naložbami, za pospešitev trgovinskih in naložbenih tokov ter preprečitev in odpravo trgovinskih in naložbenih ovir v skladu s tekočimi in prihodnjimi regionalnimi pobudami EU-ASEAN ter v dopolnilo takim pobudam;

vzpostavitev sodelovanja na področju pravice, svobode in varnosti, vključno s pravno državo in pravnim sodelovanjem, varstvom podatkov, migracijami, tihotapljenjem in trgovino z ljudmi, bojem proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, pranjem denarja ter prepovedanimi drogami;

vzpostavitev sodelovanja na vseh drugih področjih skupnega interesa, zlasti carine, makroekonomske politike in finančnih institucij, na davčnem področju, področju industrijske politike ter malih in srednjih podjetij, informacijske družbe, znanosti in tehnologije, energetike, prevoza, izobraževanja in kulture, okolja in naravnih virov, zdravja in statistike;

povečanje obstoječega in spodbujanje novega sodelovanja Republike Singapur v vseazijskih programih sodelovanja Unije;

večanje vloge in prepoznavnosti ene pogodbenice v regiji druge pogodbenice;

vzpostavitev rednega dialoga z namenom povečanja razumevanja družbe druge pogodbenice in podpiranja ozaveščenosti o različnih kulturnih, verskih in družbenih stališčih v Aziji in Evropi.

1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta izmenjevali stališča in sodelovali v okviru regionalnih in mednarodnih forumov in organizacij, kot so ZN, dialog ASEAN-EU, regionalni forum ASEAN, azijsko-evropski vrh (v nadaljnjem besedilu: ASEM) in Svetovna trgovinska organizacija (v nadaljnjem besedilu: STO), kadar se pogodbenici strinjata, da sta takšna izmenjava in sodelovanje koristna za obe strani.

Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali sodelovanje na teh področjih med možganskimi trusti, akademiki, nevladnimi organizacijami in mediji, in sicer z organizacijo seminarjev, konferenc in drugih s tem povezanih dejavnosti, če se bosta o takem sodelovanju prej soglasno dogovorili.

Pogodbenici se strinjata, da bosta na vsakem področju dialoga in sodelovanja v okviru tega sporazuma in ob ustreznem poudarku na zadevah dvostranskega sodelovanja povezane dejavnosti izvajali na dvostranski ali regionalni ravni ali s kombinacijo obeh okvirov. Pri izbiri ustreznega okvira si bosta pogodbenici prizadevali za čim večji učinek na partnerje EU in ASEAN ter okrepitev sodelovanja teh partnerjev, hkrati pa bosta zagotavljali najboljšo možno uporabo razpoložljivih virov ob upoštevanju politične in institucionalne izvedljivosti ter zagotavljanju skladnosti z drugimi dejavnostmi, ki vključujejo partnerje EU in ASEAN.

Pogodbenici se lahko po potrebi odločita, da v skladu s svojimi finančnimi postopki in viri razširita finančno podporo na dejavnosti sodelovanja na področjih, ki jih zajema ta sporazum ali ki so z njim povezana. To sodelovanje lahko vključuje zlasti organizacijo programov usposabljanja, delavnic in seminarjev, izmenjavo strokovnjakov, študije in druge dejavnosti, o katerih se dogovorita pogodbenici.

Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen boja proti terorizmu v skladu s pravno državo in svojimi obveznostmi v okviru Ustanovne listine ZN, ustreznih resolucij VSZN in mednarodnega prava, vključno z veljavnim pravom človekovih pravic, begunskim in mednarodnim humanitarnim pravom. V tem okviru in ob upoštevanju globalne protiteroristične strategije ZN, ki je vključena v Resolucijo Generalne skupščine ZN št. 60/288 z dne 8. septembra 2006, ter Skupne deklaracije EU-ASEAN z dne 28. januarja 2003 o sodelovanju v boju proti terorizmu, se pogodbenici strinjata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in onemogočanju terorizma, zlasti:

v okviru celovitega izvajanja Resolucije VSZN št. 1373 in drugih veljavnihresolucij ZN, mednarodnih konvencij in instrumentov;

z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z veljavno mednarodno in nacionalno zakonodajo;

z izmenjavo stališč o sredstvih in načinih boja proti terorizmu, tudi na tehničnih področjih in z usposabljanjem, ter z izmenjavo izkušenj v zvezi s preprečevanjem terorizma;

s sodelovanjem, ki bo utrdilo mednarodno soglasje o boju proti terorizmu in njegov normativni okvir, ter s prizadevanjem za čim prejšnji dogovor o splošni konvenciji o mednarodnem terorizmu, ki bo dopolnila veljavne instrumente ZN za boj proti terorizmu;

s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ZN za učinkovito izvajanje globalne protiteroristične strategije ZN z vsemi razpoložljivimi sredstvi;

z izmenjavo dobre prakse na področju varstva človekovih pravic v boju proti terorizmu.

Pogodbenici se strinjata, da bo sodelovanje iz tega člena potekalo v skladu z njunimi nacionalnimi zakoni, pravili in predpisi.

Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovani in da je treba njihov učinkovit pregon zagotoviti z ustreznimi ukrepi na nacionalni ravni in v skladu z njunimi obstoječimi mednarodnimi obveznostmi na podlagi sodelovanja z mednarodnimi sodišči, vzpostavljenimi v ta namen.

Pogodbenici menita, da sta ustanovitev in učinkovito delovanje teh sodišč pomembna za mednarodni mir in pravičnost. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali ter si pri tem izmenjavali izkušnje in tehnično znanje v zvezi s pravnimi prilagoditvami, ki so potrebne za izvajanje in izpolnjevanje ustreznih mednarodnih obveznosti.

Pogodbenici priznavata pomembno vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča v boju proti nekaznovanosti in se strinjata, da bosta ohranjali dialog o poštenem in neodvisnem delovanju sodišča.

Pogodbenici menita, da je širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako med državnimi kakor nedržavnimi subjekti, ena od najresnejših nevarnosti za mednarodno stabilnost in varnost.

Pogodbenici zato soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev ob popolnem upoštevanju in nacionalnem izvajanju svojih obstoječih obveznosti v skladu z mednarodnimi pogodbami in sporazumi o razoroževanju in neširjenju orožja ter drugimi veljavnimi resolucijami ZN in mednarodnimi instrumenti, h katerim sta pristopili. Pogodbenici se strinjata, da je ta določba bistveni element tega sporazuma.

Pogodbenici se tudi strinjata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, pri čemer:

posamezna pogodbenica po potrebi sprejme ukrepe za podpis, ratifikacijo ali pristop k vsem drugim mednarodnim instrumentom, ki so pomembni za preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje, in jih v celoti izvaja ter

je vzpostavljen učinkovit sistem za nadzor nacionalnega izvoza, s katerim se nadzorujeta izvoz in tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe blaga/tehnologij z dvojno uporabo za izdelavo orožja za množično uničevanje, in se uporabljajo učinkovita pravna sredstva pravnega ali upravnega izvrševanja, vključno z učinkovitimi kaznimi in ukrepi za preprečevanje kršitev pri nadzoru izvoza.

Pogodbenici se strinjata, da bosta v okviru sodelovanja ohranjali reden dialog o vprašanjih, povezanih s preprečevanjem širjenja orožja za množično uničevanje. Tak dialog lahko poteka na regionalni ravni.

Pogodbenici priznavata, da nezakonito proizvajanje, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja, vključno s strelivom zanj, ter njegovo prekomerno kopičenje in nenadzorovano razširjanje še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.

Pogodbenici se strinjata, da bosta upoštevali in v celoti izpolnjevali svoje obveznosti boja proti nezakoniti trgovini z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, na podlagi obstoječih mednarodnih sporazumov, h katerim sta pogodbenici pristopili, in ustreznih resolucij VSZN ter obveznosti v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, na primer Akcijskega programa Združenih narodov za preprečevanje in odpravo vseh oblik nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter boj proti njej.

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali ter med seboj usklajevali in dopolnjevali svoja prizadevanja v boju proti nezakoniti trgovini z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, na globalni, regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ter zagotavljali sinergije med njimi v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi, in soglašata, da bosta vzpostavili redni politični dialog, ki bo to njuno zavezo spremljal in utrjeval.

Pogodbenici z dvostranskim dialogom o trgovinskih in naložbenih vprašanjih krepita in izboljšujeta večstranski trgovinski sistem in dvostransko trgovino med njima.

Pogodbenici v ta namen uveljavljata sodelovanje na področju trgovine in naložb, vključno v okviru Sporazuma o prosti trgovini. Navedeni sporazum je poseben sporazum, ki uveljavlja trgovinske določbe tega sporazuma ter je sestavni del celovitih dvostranskih odnosov in skupnega institucionalnega okvira v skladu s členom 43(3).

Pogodbenici bosta morda želeli razviti medsebojne trgovinske in naložbene odnose, pri čemer bosta med drugim obravnavali področja iz členov od 10 do 16.

Pogodbenici lahko razpravljata in si izmenjujeta informacije o zakonodaji, certificiranju in inšpekcijskih postopkih, zlasti v okviru Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, ki je bil sklenjen 15. aprila 1994 v Marakešu. .

Sodelovanje lahko vključuje:

obravnavanje dvostranskih sanitarnih in fitosanitarnih težav, na katere opozori pogodbenica;

izmenjavo informacij o sanitarnih in fitosanitarnih zadevah;

spodbujanje uporabe mednarodnih standardov, če ti obstajajo, in

vzpostavitev mehanizma za dialog o dobri praksi, povezani s standardi, postopki preizkušanja in certificiranja, ter ocenjevanje regionalnih ali nacionalnih standardov za določanje njihove enakovrednosti.

Pogodbenici spodbujata uporabo mednarodnih standardov, sodelujeta in si izmenjujeta informacije o standardih, postopkih ugotavljanja skladnosti in tehničnih predpisih, zlasti v okviru Sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini.

Pogodbenici si izmenjujeta izkušnje glede poenostavitve uvoznih, izvoznih in drugih carinskih postopkov ter proučujeta možnosti take poenostavitve, pri čemer zagotavljata preglednost carinskih in trgovinskih predpisov ter razvijata carinsko sodelovanje in učinkovite mehanizme pomoči, da bi dosegli uskladitev stališč in skupnih dejavnosti v okviru ustreznih mednarodnih pobud, vključno z olajševanjem trgovine.

Pogodbenici bosta posebno pozornost namenili večji varnosti mednarodne trgovine, pri čemer bosta zagotovili uravnotežen pristop, kar zadeva olajševanje trgovine ter boj proti goljufijam in nepravilnostim.

Pogodbenici lahko spodbujata razvoj privlačnega in stabilnega okolja za vzajemne naložbe prek stalnega dialoga, namenjenega krepitvi razumevanja in sodelovanja pri investicijskih vprašanjih, raziskovanju upravnih mehanizmov za olajšanje investicijskih tokov ter spodbujanju stabilnih, preglednih, odprtih in nediskriminacijskih pravil za investitorje.

Pogodbenici lahko spodbujata učinkovito oblikovanje in uporabo pravil konkurence ter razširjanje informacij za večanje preglednosti in pravne varnosti za podjetja, ki delujejo na trgih druge pogodbenice.

Pogodbenici lahko vzpostavita stalen dialog, usmerjen zlasti v izmenjavo informacij o njunih regulativnih okoljih, spodbujanje medsebojnega dostopa do trgov, spodbujanje dostopa do kapitalskih in tehnoloških virov ter spodbujanje trgovine s storitvami med obema regijama in na trgih tretjih držav.

Pogodbenici pripisujeta pravicam intelektualne lastnine (Glej opombo 2) pomembno vlogo, pri čemer priznavata njihov vedno večji pomen pri oblikovanju inovativnih izdelkov, storitev in tehnologij v svojih državah, ter se strinjata, da bosta še naprej sodelovali in si izmenjavali nezaupne informacije o medsebojno dogovorjenih dejavnostih in projektih, da bi spodbujali, varovali in krepili te pravice, tudi z učinkovitim in uspešnim izvajanjem carinskih predpisov.

Pogodbenici pri sodelovanju na področju pravice, svobode in varnosti namenjata posebno pozornost spodbujanju pravne države, zlasti krepitvi institucij na vseh ravneh kazenskega pregona in sodnega varstva.

Sodelovanje med pogodbenicama vključuje tudi medsebojno izmenjavo informacij v zvezi s pravnimi sistemi in zakonodajo.

Pogodbenici se strinjata, da bosta vzpostavili dialog z namenom izboljšanja varstva osebnih podatkovob upoštevanju uveljavljenih mednarodnih načel in praks, kot so zajeti v smernicah ZN za urejanje računalniških osebnih datotek (Resolucija Generalne skupščine ZN št. 45/95 z dne 14. decembra 1990).