Uredba o državnem prostorskem načrtu za izvennivojsko...

2477. Uredba o državnem prostorskem načrtu za izvennivojsko križanje glavne ceste in glavne železniške proge v Središču ob Dravi

Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o državnem prostorskem načrtu za izvennivojsko križanje glavne ceste in glavne železniške proge v Središču ob Dravi

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga državnega prostorskega načrta)

(1)

S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za izvennivojsko križanje glavne ceste in glavne železniške proge v Središču ob Dravi (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)

Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.

(3)

Državni prostorski načrt je marca 2013 pod številko projekta 2010/DPN-068 izdelal Urbis, d. o. o., Maribor.

2. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj in prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor nad izvajanjem državnega prostorskega načrta.

(2)

Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora v občini Središče ob Dravi.

(3)

S postopkom priprave tega državnega prostorskega načrta ni bil izveden postopek presoje vplivov na okolje. S tem državnim prostorskim načrtom niso bili načrtovani posegi v okolje, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti presojo vplivov na okolje.

(4)

Oznake iz 5., 9., in 10. člena te uredbe so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1)

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo ureditve, povezane s preložitvijo glavne ceste G1-2/1313 Ormož–Središče ob Dravi za ureditev izvennivojskega križanja z glavno železniško progo št. 44 Ormož–Središče–d. m. v Središču ob Dravi, vključno z ureditvijo počivališča. Načrtovana preložitev glavne ceste z nadvozom je po enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) uvrščena pod klasifikacijo 21110 (avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste) ter klasifikacijo 21410 (nadvozi in mostovi).

(2)

Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem državnim prostorskim načrtom, so:

-

novogradnja:

-

glavne ceste na odseku G1-2/1313 Ormož–Središče ob Dravi (v nadaljnjem besedilu: glavna cesta),

-

križanja glavne ceste in glavne železniške proge št. 44 Ormož–Središče–d. m. (v nadaljnjem besedilu: železniška proga) v nadvozu glavne ceste (v nadaljnjem besedilu: nadvoz),

-

počivališča,

-

rušitev obstoječe glavne ceste G1-2/1313 Ormož–Središče ob Dravi (v nadaljnjem besedilu: obstoječa cesta) in obstoječega nivojskega prehoda v km 50+671,70 železniške proge,

-

rekultivacija zemljišč,

-

deviacije kategoriziranih cest in nekategoriziranih cest in poti,

-

naprave za odvodnjavanje in čiščenje,

-

prestavitve in ureditve objektov gospodarske javne infrastrukture,

-

okoljevarstveni ukrepi.

III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

4. člen

(območje državnega prostorskega načrta)

(1)

Območje državnega prostorskega načrta skladno z geodetskim načrtom obsega zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-

k.o. Središče (338): 1259/8, 803/3, 819/2, 2104/1, 1267/1, 1266/2, 1265/1, 1264/2, 1263/1, 1262/2, 1261/3, 803/1, 806/1, 809/1, 819/1, 822/1, 822/2, 823/1, 826, 827/2, 827/1, 828, 830, 831/2, *298, 831/1, 835/1, 835/4, 836/3, 837/2, 838/1, 2130, 1259/3, 1189, 1186, 1174, 1173/5, 1170, 1169, 1166/1, 1166/2, 1166/3, 1165, 1162, 1161, 2104/3, 844/2, 838/2, 840/2, 841/1, 844/1, 844/3, 873, 875/3, 876/2, 877/1, 878/1 in 878/2.

(2)

Zemljišča s parcelnimi številkami iz tega člena so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta na kartah št. 4.1 in 4.2: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.

(3)

Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.

5. člen

(raba zemljišč)

Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo in omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:

a)

zemljišča izključne rabe:

-

zemljišča na območju glavne ceste, nadvoza, počivališča in deviacij kategoriziranih cest in nekategoriziranih cest in poti, na katerih so dovoljene le gradnja in vzdrževanje cest ter s tem povezane druge ureditve,

-

zemljišča na območju rekultivacije (REK 2), na katerih se po izvedenih posegih zasadi drevnina;

b)

zemljišča omejene rabe:

-

zemljišča na območju rekultivacije (REK 1), na katerih se po opravljenih posegih vzpostavi kmetijska raba,

-

zemljišča na območju prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na katerih se po opravljenih posegih vzpostavi prejšnje stanje z upoštevanjem pogojev omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA

6. člen

(glavna cesta in priključki)

(1)

Preložitev glavne ceste se izvede v skupni dolžini približno 1100 m. Trasa glavne ceste se začne v km 10+1 in konča v km 11+1.

(2)

Vertikalni in horizontalni elementi preložene glavne ceste upoštevajo projektno hitrost 70 km/h.

(3)

Priključki na glavno cesto se zgradijo v km 10+1, 10+2, 10+3, 10+5 in 11+0.

7. člen

(nadvoz)

(1)

Nadvoz se zgradi od km 10+7 do km 10+8.

(2)

Nadvoz je zasnovan kot semi-integralna prednapeta armiranobetonska konstrukcija z razponom nosilne konstrukcije približno 100 m.

8. člen

(počivališče)

(1)

Na severni strani glavne ceste se uredi počivališče s parkiriščem za kamione. Zagotovljenih je 14 parkirnih mest. Na parkirišču se uredi krožni promet. Zgradijo se sanitarije z urejenim prostorom za počivanje.

(2)

Območje počivališča se oblikuje z upoštevanjem krajevnih značilnosti. Objekt sanitarij se oblikovno uskladi z drugo opremo.

9. člen

(deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest ter dostopi do objektov)

Izvedejo se dostopi do zemljišč in objektov:

-

deviacija 1 v km 10+5, dolžine približno 100 m,

-

deviacija v km 11+1, dolžine približno 300 m,

-

deviacija 3 v km 11+1, dolžine približno 500 m,

-

deviacija 4 v km 10+5, dolžine približno 500 m,

-

deviacija 5 v km 10+2, dolžine približno 150 m.

10. člen

(pogoji za krajinskoarhitekturno in arhitekturno oblikovanje)

(1)

Na območju državnega prostorskega načrta se ohranja vsa drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni nujna zaradi načrtovanih ureditev. Kjer pa ohranitev vegetacije ni mogoča, se rastišča ustrezno sanirajo in sukcesijsko ustrezno dopolnijo. Vse z gradnjo prizadete površine se krajinskoarhitekturno uredijo. Krajinske ureditve se natančneje obdelajo v projektni dokumentaciji – v načrtu krajinske arhitekture. Izbor rastlin za nove zasaditve mora temeljiti na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev mora upoštevati lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja. Vnos tujerodnih rastlinskih vrst ni dovoljen.

(2)

Zasadijo se:

-

počivališča med priključkom in parkiriščem ter na otoku med krožno potjo in parkiriščem,

-

nasipne brežine glavne ceste na območju nadvoza, in sicer s skupinami drevja in grmovnic, razporejenih tako, da sledijo naravnemu vzorcu vegetacije.

(3)

Rekultivira se:

-

REK 1: zatravitev in vzpostavitev kmetijske površine od približno km 10+4 do približno km 10+5 (južno od glavne ceste) in od približno km 10+6 do približno km 10+9 glavne ceste,

-

REK 2: zasaditev drevnine od približno km 10+4 do približno km 10+5 (severno od glavne ceste) in od približno km 10+5 do približno km 10+6 glavne ceste.

(4)

Gradbeno-tehnični ukrepi se v odprtem prostoru izvedejo z uporabo lokalno značilnih naravnih materialov.

(5)

Nasipi se izvedejo v naklonu brežin 2:3. Na delu, kjer se cesta v obojestranskem nasipu dviga v nadvoz, se izvedejo nasipi z naklonom brežin 1:2. Oblika podnožja nasipov se korigira z vertikalnim zaokroževanjem in oblikovanjem položnih prehodov brežin nasipov v obstoječi relief. Opuščeni odseki cest in površine se po odstranitvi objektov reliefno preoblikujejo glede na značilnosti naravnega terena, nanje pa se nasiplje rodovitna prst.

(6)

Pred začetkom del se obstoječa vegetacija in kmetijska zemljišča zaščitijo pred poškodbami. Na območju vzpostavitve kmetijskih zemljišč na južnem delu obstoječega opuščenega mejnega prehoda se odstrani obstoječa živična vegetacija, da se vzpostavi enoten sklenjen kompleks kmetijskih površin.

(7)

Priključki, križišča in cestna oprema se oblikujejo skladno z urbano in krajinsko podobo prostora.

(8)

Konstrukcije ograj, javne razsvetljave in druge urbane opreme se izvedejo tako, da se zagotovi prepoznavnost objektov in ureditev.

11. člen

(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ter njihovo vzdrževanje)

Na območju državnega prostorskega načrta, razen na območjih kulturne dediščine, in na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, je v skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov zunaj cestnega sveta in je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za vzdrževanje objekta.

V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ IN PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJO

12. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobru)

(1)

Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur.