160. Pravilnik o kriterijih za določitev delovne uspešnosti javnih uslužbencev plačne skupine B s področja gospodarstva, turizma in športa
Na podlagi tretjega odstavka 57. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) minister za gospodarstvo, turizem in šport izdaja
P R A V I L N I K
o kriterijih za določitev delovne uspešnosti javnih uslužbencev plačne skupine B s področja gospodarstva, turizma in športa
Ta pravilnik določa kriterije za določitev dela plače za delovno uspešnost javnih uslužbencev plačne skupine B v osebah javnega prava s področja gospodarstva, turizma in športa (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec plačne skupine B).
(1)
Doseganje nadpovprečnih rezultatov pri opravljanju delovnih nalog se presoja po naslednjih kriterijih:
(2)
Kot poseben kriterij za določitev dela plače za delovno uspešnost javnega uslužbenca plačne skupine B se upošteva tudi:
-
opravljanje dodatnega dela ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest.
3. člen
(ovrednotenje kriterija poslovna uspešnost)
(1)
Kriterij poslovna uspešnost se ovrednoti glede na izpolnitev letnega programa dela po obsegu, strukturi in kakovosti ter gospodarnost in racionalnost poslovanja.
(2)
Po kriteriju poslovna uspešnost se lahko doseže do največ 50 %, in sicer:
- izpolnitev letnega programa dela po obsegu, strukturi in kakovosti | do 30 % |
- gospodarnost in racionalnost poslovanja | do 20 %. |
4. člen
(ovrednotenje kriterija kakovost)
(1)
Kriterij kakovost vključuje strokovno in vsebinsko pravilnost opravljenega dela ter usmerjenost k uporabniku storitve, kar se ovrednoti glede na uveljavljeni sistem spremljanja kakovosti, prispevek k poenostavitvi postopkov in uspešnost reševanja zadev v roku, ter glede na vestnost in natančnost pri delu ter uspešno sodelovanje z udeleženimi akterji.
(2)
Strokovna in vsebinska pravilnost pomeni, da je delo opravljeno v skladu z veljavnimi strokovnimi standardi in predpisi, metodologijami in dobrimi praksami s posameznega področja ter internimi akti organa. Usmerjenost k uporabniku storitve pomeni, da rezultati dela prispevajo k doseganju ciljev in interesov uporabnikov ter da je delo opravljeno brez napak, v predpisanih rokih ter v skladu s postopki, navodili in standardi poslovanja.