Zakon o ratifikaciji Konvencije o kasetnem strelivu (MKKS)

62. Zakon o ratifikaciji Konvencije o kasetnem strelivu (MKKS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije o kasetnem strelivu (MKKS)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije o kasetnem strelivu (MKKS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2009.

003-02-7/2009-16

Ljubljana, dne 23. julija 2009

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O KASETNEM STRELIVU (MKKS)

Ratificira se Konvencija o kasetnem strelivu, sprejeta v Dublinu 30. maja 2008.

Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi(*):

KONVENCIJA
O KASETNEM STRELIVU

Države pogodbenice te konvencije so se globoko zaskrbljene, ker so civilno prebivalstvo in posamezniki še vedno najbolj prizadeti v oboroženem spopadu, odločene, da bodo za vedno odpravile trpljenje in preprečile žrtve, ki jih povzroča kasetno strelivo ob uporabi ali ko ne deluje, kot je predvideno, ali je zapuščeno, zaskrbljene, ker ostanki kasetnega streliva ubijajo ali pohabljajo civiliste, tudi ženske in otroke, ovirajo gospodarski in družbeni razvoj, vključno z izgubo sredstev za preživljanje, ovirajo prenovo in obnovo po spopadih, preložijo ali preprečijo vračanje beguncev in razseljenih oseb, lahko škodljivo vplivajo na državna in mednarodna prizadevanja pri vzpostavljanju miru in zagotavljanju humanitarne pomoči in imajo druge hude posledice še vrsto let po uporabi, globoko zaskrbljene tudi zaradi nevarnosti, ki grozi zaradi velikih zalog kasetnega streliva, ki ga države obdržijo za operativno uporabo, in odločene zagotoviti njihovo hitro uničenje, v prepričanju, da je treba dejansko prispevati k učinkovitemu in usklajenemu reševanju težav pri odstranjevanju ostankov kasetnega streliva po vsem svetu in zagotoviti njegovo uničenje, odločene tudi zagotoviti polno uresničevanje pravic vseh žrtev kasetnega streliva in priznavajo njihovo osebno dostojanstvo, odločene, da bodo storile vse, kar je v njihovi moči, pri zagotavljanju pomoči žrtvam kasetnega streliva, vključno z zdravstveno oskrbo, rehabilitacijo in psihološko podporo, kakor tudi pri zagotavljanju njihovega vključevanja v družbeno in gospodarsko življenje, ob priznavanju potrebe po zagotavljanju pomoči žrtvam kasetnega streliva glede na starost in spol in po obravnavanju posebnih potreb ranljivih skupin, ob upoštevanju Konvencije o pravicah invalidov, ki med drugim od njenih držav pogodbenic zahteva, da se zavežejo, da bodo zagotavljale in spodbujale polno uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh invalidov brez diskriminacije zaradi invalidnosti, ob upoštevanju potrebe po ustreznem usklajevanju prizadevanj na različnih forumih za obravnavanje pravic in potreb žrtev različnih vrst orožja in odločene preprečevati diskriminacijo med žrtvami različnih vrst orožja, ob ponovni potrditvi, da v primerih, ki niso zajeti v tej konvenciji ali drugih mednarodnih sporazumih, civilisti in borci ostajajo pod zaščito in pristojnostjo načel mednarodnega prava, ki izhajajo iz ustaljene prakse, načel človečnosti in zapovedi javne vesti, odločene tudi, da se oboroženim skupinam v primerjavi z oboroženimi silami države pod nobenim pogojem ne dovoli, da izvajajo dejavnosti, ki so prepovedane državi pogodbenici te konvencije, ob pozdravljanju zelo široke mednarodne podpore mednarodnim predpisom, ki prepovedujejo protipehotne mine in so izraženi v Konvenciji o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju iz leta 1997, ob pozdravljanju tudi sprejetja Protokola o eksplozivnih ostankih vojne, priloženega Konvenciji o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako, in njegovega začetka veljavnosti 12. novembra 2006 ter v želji izboljšati zaščito civilistov pred učinki ostankov kasetnega streliva v okoljih po spopadu, ob upoštevanju tudi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1325 o ženskah, miru in varnosti in Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1612 o otrocih v oboroženih spopadih, ob pozdravljanju ukrepov, sprejetih v zadnjih letih na državni, regionalni in svetovni ravni za prepoved, omejevanje ali začasno prenehanje uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa kasetnega streliva, ob poudarjanju vloge javne vesti pri uveljavljanju načel človečnosti, kakor je bila izražena v svetovnem pozivu za končanje trpljenja civilistov, ki ga povzroča kasetno strelivo, in ob priznavanju prizadevanj Združenih narodov, Mednarodnega odbora Rdečega križa, Koalicije proti kasetnemu strelivu in številnih drugih nevladnih organizacij po svetu za dosego tega cilja, ob ponovni potrditvi Deklaracije konference iz Osla o kasetnem strelivu, s katero so države med drugim priznale težke posledice uporabe kasetnega streliva in se zavezale, da bodo do leta 2008 sklenile pravno zavezujoč akt, ki bo prepovedoval uporabo, proizvodnjo, prenos in kopičenje zalog kasetnega streliva, ki povzroča nesprejemljivo škodo civilistom, in bodo vzpostavile okvir za sodelovanje in pomoč, ki zagotavlja ustrezno oskrbo in rehabilitacijo za žrtve, čiščenje onesnaženih območij, izobraževanje o zmanjševanju tveganja in uničenje zalog, ob poudarjanju želje, da se k spoštovanju konvencije pritegnejo vse države, in odločene, da si bodo prizadevale za spodbujanje njene vsesplošne uporabe in izvajanja v celoti, izhajajoč iz načel in pravil mednarodnega humanitarnega prava, zlasti načela, da pravica strani v oboroženem spopadu do izbire načinov ali sredstev vojskovanja ni neomejena, in iz pravil, da morajo strani v spopadu vedno razlikovati med civilnim prebivalstvom in borci ter med civilnimi objekti in vojaškimi cilji in v skladu s tem usmeriti svoje operacije samo proti vojaškim ciljem, da je treba pri izvajanju vojaških operacij nenehno skrbeti za to, da se prizanaša civilnemu prebivalstvu, civilistom in civilnim objektom in da civilno prebivalstvo in posamezniki uživajo splošno zaščito pred nevarnostmi, ki so posledica vojaških operacij, DOGOVORILE:

Splošne obveznosti in področje uporabe

Država pogodbenica se zavezuje, da ne bo nikoli pod nobenim pogojem:

uporabila kasetnega streliva;

razvijala, proizvajala, drugače pridobivala, kopičila zalog, obdržala ali neposredno ali posredno na kogar koli prenesla kasetnega streliva;

komur koli pomagala pri izvajanju dejavnosti, ki je državi pogodbenici po tej konvenciji prepovedana, ga k njej spodbujala ali napeljevala.

Prvi odstavek se uporablja smiselno za eksplozivne bombice, ki so posebej zasnovane za to, da se razpršijo ali sprostijo iz razpršilnih ohišij, pritrjenih na zrakoplov.

Ta konvencija se ne uporablja za mine.

Pomen izrazov

V tej konvenciji:

»žrtve kasetnega streliva« pomeni vse osebe, ki so bile zaradi uporabe kasetnega streliva ubite, telesno ali duševno poškodovane, imele materialno izgubo, bile odrinjene na rob družbe ali katerih uresničevanje pravic je bilo bistveno omejeno. Vključuje osebe, ki jih je kasetno strelivo neposredno prizadelo, kakor tudi njihove družine in skupnosti;

»kasetno strelivo« pomeni konvencionalno strelivo, ki je zasnovano tako, da razprši ali sprosti eksplozivno podstrelivo, ki vsako tehta manj kot 20 kilogramov, in vključuje eksplozivno podstrelivo. Ne pomeni: (a) strelivo ali podstrelivo, namenjeno za razprševanje osvetljujočih, dimnih, pirotehničnih teles ali teles za motenje, ali strelivo, namenjeno izključno za zračno obrambo; (b) strelivo ali podstrelivo, namenjeno za ustvarjanje električnih ali elektronskih učinkov; (c) strelivo, ki ima, da bi preprečilo nediskriminatorne učinke na določenem območju in nevarnost neeksplodiranega podstreliva, vse te značilnosti: (i) vsako strelivo vsebuje manj kot deset eksplozivnih podstreliv; (ii) vsako eksplozivno podstrelivo tehta več kot štiri kilograme; (iii) vsako eksplozivno podstrelivo je namenjeno odkrivanju posameznega cilja in napadu nanj; (iv) vsako eksplozivno podstrelivo je opremljeno z elektronskim mehanizmom za samouničenje; (v) vsako eksplozivno podstrelivo je opremljeno z elektronskim delom za samoonesposobitev;

»eksplozivno podstrelivo« pomeni konvencionalno strelivo, ki ga, da bi opravilo svojo nalogo, razprši ali sprosti kasetno strelivo in je zasnovano tako, da sproži eksplozivno polnjenje pred zadetkom, ob ali po njem;

»neeksplodirano kasetno strelivo« pomeni kasetno strelivo, ki je bilo sproženo, odvrženo, lansirano, izstreljeno ali drugače poslano in bi moralo razpršiti ali sprostiti svoje eksplozivno podstrelivo, vendar ga ni;

»neeksplodirano podstrelivo« pomeni eksplozivno podstrelivo, ki je bilo razpršeno ali sproščeno ali je bilo drugače ločeno od kasetnega streliva in ni eksplodiralo, kot je bilo predvideno;

»zapuščeno kasetno strelivo« pomeni neuporabljeno kasetno strelivo ali eksplozivno podstrelivo, ki je bilo zapuščeno ali zavrženo in ni več pod nadzorom strani, ki ga je zapustila ali zavrgla. Lahko je pripravljeno za uporabo ali ne;

»ostanki kasetnega streliva« pomeni neeksplodirano kasetno strelivo, zapuščeno kasetno strelivo, neeksplodirano podstrelivo in neeksplodirane bombice;

»prenos« poleg fizičnega premika kasetnega streliva na državno ozemlje ali z njega vključuje prenos lastninske pravice do kasetnega streliva in nadzora nad njim, vendar ne vključuje prenosa ozemlja, na katerem so ostanki kasetnega streliva;

»mehanizem za samouničenje« pomeni vgrajen samodejno delujoč mehanizem, ki je dodan primarnemu sprožilnemu mehanizmu streliva in zagotovi uničenje streliva, v katero je vgrajen;

»samoonesposobitev« pomeni samodejno povzročitev nedelovanja streliva z nepovratno izrabo sestavnega dela, na primer baterije, ki je bistven za delovanje streliva;

»območje, onesnaženo s kasetnim strelivom,« pomeni območje, za katero se ve ali sumi, da so na njem ostanki kasetnega streliva;

»mina« pomeni sredstvo, ki je zasnovano tako, da se položi v zemljo ali pod drugo površino, nanjo ali v njeno bližino in da eksplodira zaradi prisotnosti ali bližine osebe ali vozila ali stika z njima;

»eksplozivna bombica« pomeni konvencionalno strelivo, ki tehta manj kot 20 kilogramov, nima lastnega pogona in jo, da bi opravila svojo nalogo, razprši ali sprosti razpršilno ohišje, ter je zasnovana tako, da deluje s sprožitvijo eksplozivnega polnjenja pred zadetkom, ob ali po njem;

»razpršilno ohišje« pomeni zabojnik, ki je namenjen za razprševanje ali sproščanje eksplozivnih bombic in je ob razpršitvi ali sprostitvi pritrjeno na zrakoplov;

»neeksplodirana bombica« pomeni eksplozivno bombico, ki je bila razpršena, sproščena ali drugače ločena od razpršilnega ohišja in ni eksplodirala, kot je bilo predvideno.

Shranjevanje in uničevanje zalog

V skladu z notranjimi predpisi država pogodbenica loči vse kasetno strelivo, ki je v njeni pristojnosti in pod njenim nadzorom, od streliva, ki ga obdrži za operativno uporabo, in ga označi za uničenje.

Država pogodbenica se zavezuje, da bo čim prej, vendar najpozneje osem let po začetku veljavnosti konvencije za to državo pogodbenico, uničila ali zagotovila uničenje vsega kasetnega streliva iz prvega odstavka. Država pogodbenica se zavezuje, da bo zagotovila skladnost načinov uničenja z veljavnimi mednarodnimi standardi za varstvo javnega zdravja in okolja.

Če država pogodbenica meni, da ne bo mogla uničiti ali zagotoviti uničenja vsega kasetnega streliva iz prvega odstavka v osmih letih po začetku veljavnosti konvencije za to državo pogodbenico, lahko zasedanju držav pogodbenic ali pregledni konferenci predloži zaprosilo za podaljšanje roka za dokončanje uničenja takega kasetnega streliva za največ štiri leta. Država pogodbenica lahko v izjemnih okoliščinah zaprosi za dodatno podaljšanje roka za največ štiri leta. Zaprošeno podaljšanje roka ne sme preseči števila let, ki so nujno potrebna za to državo pogodbenico, da izpolni svoje obveznosti po drugem odstavku.

V vsakem zaprosilu za podaljšanje roka se navedejo: (a) trajanje predlaganega podaljšanja; (b) podrobna razlaga predlaganega podaljšanja, vključno s finančnimi in tehničnimi sredstvi, ki so na voljo ali jih zahteva država pogodbenica za uničenje vsega kasetnega streliva iz prvega odstavka, in po potrebi izjemne okoliščine, ki to upravičujejo; (c) načrt, kako in kdaj bo dokončano uničenje zalog; (d) količina in vrsta kasetnega streliva in eksplozivnega podstreliva, ki ga ima država pogodbenica na začetku veljavnosti konvencije za to državo pogodbenico, in kakršno koli dodatno kasetno strelivo ali eksplozivno podstrelivo, ki se odkrije po začetku veljavnosti; (e) količina in vrsta kasetnega streliva in eksplozivnega podstreliva, uničenega v obdobju iz drugega odstavka, in (f) količina in vrsta kasetnega streliva in eksplozivnega podstreliva, ki preostane za uničenje med predlaganim podaljšanjem roka, ter pričakovana uničena letna količina.

Zasedanje držav pogodbenic ali pregledna konferenca ob upoštevanju dejavnikov iz prejšnjega odstavka prouči zaprosilo in z večino glasov držav pogodbenic, ki so navzoče in glasujejo, odloči, ali se zaprosilu za podaljšanje roka ugodi. Države pogodbenice se lahko odločijo za odobritev krajšega podaljšanja roka od zaprošenega in lahko po potrebi predlagajo merila za njegovo podaljšanje. Zaprosilo za podaljšanje roka se predloži najmanj devet mesecev pred zasedanjem držav pogodbenic ali pregledno konferenco, na kateri bo obravnavano.

Ne glede na določbe prvega člena je dovoljeno zadržati ali pridobiti omejeno količino kasetnega streliva in eksplozivnega podstreliva za razvoj in usposabljanje na področju odkrivanja kasetnega streliva in eksplozivnega podstreliva, metod čiščenja in uničevanja ali za razvoj protiukrepov glede kasetnega streliva. Obdržano ali pridobljeno eksplozivno podstrelivo ne sme preseči najmanjše količine, ki je nujno potrebna za te namene.

Ne glede na določbe prvega člena je dovoljen prenos kasetnega streliva v drugo državo pogodbenico zaradi uničenja in za namene iz prejšnjega odstavka.

Države pogodbenice, ki obdržijo, pridobijo ali prenesejo kasetno strelivo ali eksplozivno podstrelivo za namene iz šestega in sedmega odstavka, predložijo podrobno poročilo o načrtovani in dejanski uporabi tega kasetnega streliva in eksplozivnega podstreliva in njuni vrsti, količini in številkah serij. Če se kasetno strelivo ali eksplozivno podstrelivo za te namene prenese v drugo državo pogodbenico, je v poročilu navedena pogodbenica prejemnica. Tako poročilo se pripravi za vsako leto, v katerem je država pogodbenica obdržala, pridobila ali prenesla kasetno strelivo ali eksplozivno podstrelivo, in se predloži generalnemu sekretarju Združenih narodov najpozneje do 30. aprila naslednjega leta.

Čiščenje in uničevanje ostankov kasetnega streliva in izobraževanje o zmanjševanju tveganja

Država pogodbenica se zavezuje, da bo očistila in uničila ali zagotovila čiščenje in uničenje ostankov kasetnega streliva na območjih, onesnaženih s kasetnim strelivom, ki so v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom, in sicer: (a) če so z dnem začetka veljavnosti te konvencije za državo pogodbenico ostanki kasetnega streliva na območjih v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom, se čiščenje in uničenje dokonča čim prej, vendar najpozneje deset let po tem datumu; (b) če po začetku veljavnosti te konvencije za državo pogodbenico kasetno strelivo postane ostanki kasetnega streliva, ki je na območjih v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom, se čiščenje in uničenje dokonča čim prej, vendar najpozneje deset let po koncu aktivnih sovražnosti, v katerih je to kasetno strelivo postalo ostanki kasetnega streliva, in (c) država pogodbenica po izpolnitvi svojih obveznosti iz točke a ali b tega odstavka predloži izjavo o izpolnjevanju obveznosti na naslednjem zasedanju držav pogodbenic.

Pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz prvega odstavka in ob upoštevanju določb šestega člena o mednarodnem sodelovanju in pomoči država pogodbenica čim prej sprejme te ukrepe: (a) prouči, oceni in evidentira nevarnost, ki grozi zaradi ostankov kasetnega streliva, pri čemer si po svojih najboljših močeh prizadeva za določitev vseh s kasetnim strelivom onesnaženih območij, ki so v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom; (b) oceni in določi prednostne naloge glede označevanja, zaščite civilistov, čiščenja in uničenja ter sprejme ukrepe za zagotovitev virov in razvoj državnega načrta za izvedbo teh dejavnosti, pri čemer po potrebi izhaja iz obstoječih struktur, izkušenj in metodologij; (c) sprejme vse izvedljive ukrepe, s katerimi zagotovi, da se vsa s kasetnim strelivom onesnažena območja v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom označijo po zunanji meji, nadzirajo in zavarujejo z ograjo ali drugače, da je učinkovito preprečen dostop civilistom. Pri označevanju domnevnih nevarnih območij se uporabijo opozorilni znaki po metodah označevanja, ki jih prizadeta skupnost zlahka prepozna. Znaki in druge oznake meje nevarnega območja morajo biti čim bolj vidni, čitljivi, obstojni in odporni proti učinkom okolja ter morajo jasno določati, katera stran označene meje je na območju, onesnaženem s kasetnim strelivom, in katera stran je varna; (d) očisti in uniči vse ostanke kasetnega streliva na območjih, ki so v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom; (e) izvaja izobraževanje o zmanjševanju tveganja, da bi o nevarnostih takih ostankov ozavestila civiliste, ki živijo na območjih, onesnaženih s kasetnim strelivom, ali v njihovi okolici.

Pri izvajanju dejavnosti iz drugega odstavka država pogodbenica upošteva mednarodne standarde, vključno z Mednarodnimi standardi za protiminsko delovanje (IMAS).