358. Pravilnik o tehničnih normativih za graditev objektov za pridobivanje morske soli in njeno proizvodnjo
Na podlagi prvega odstavka in četrtega odstavka 30. člena zakona o standardizaciji (»Uradni list SFRJ« št. 38/77) izdaja direktor Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo v soglasju s predsednikom Zveznega komiteja za energetiko in industrijo in predsednikom Zvez nega komiteja za delo in zaposlovanje
PRAVILNIK
O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA GRADITEV OBJEKTOV ZA PRIDOBIVANJE MORSKE SOLI IN NJENO PROIZVODNJO
Ta pravilnik določa tehnične normative za graditev bazenov in drugih objektov za pridobivanje morske soli ter tehnične normative za proizvodnjo morske soli in drugih soli, raztopljenih v morski vodi, če se proizvajajo na način in po postopku za proizvodnjo morske soli.
Spodaj navedeni izrazi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1)
morska voda je tekočina, v kateri so raztopljene različne neorganske soli, med katerimi največ natrijevega klorida - v koncentraciji, ki zadostuje za proizvodnjo morske soli;
2)
morska sol (v nadaljnjem besedilu: sol) je natrijev klorid s primesmi magnezijevih in drugih soli, ki se istočasno kristalizirajo iz zasičene slane vode do gostote 1,2629 g/cm3 oziroma 34°Be;
3)
koncentrirana ali zgoščena morska voda (solnica) je morska voda, ki je na površinah soline z zgoščevanjem ali po kakšnem drugem postopku dosegla gostoto, večjo od gostote, ki jo ima morska voda v predelu morja blizu soline;
4)
visokokoncentrirana morska voda je koncentrirana morska voda, ki jo je mogoče po končani proizvodni sezoni ekonomično uskladiščiti v rezervoarje (akumulacije), da bi jo izkoristili v naslednji sezoni;
5)
zasičena slana voda je morska voda v koncentraciji, pri kateri se začne nabirati sol (25,6 do 25,7°Be);
6)
matični lug je koncentrirana morska voda, iz katere se je na solinah pretežno nabrala sol;
7)
morska solina je skupek naprav in objektov, sestavljenih iz naprav za zajemanje morske vode, bazenov za koncentracijo, bazenov za kristalizacijo soli, akumulacij za visokokoncentrirano morsko vodo, črpalnih postaj, varstvenih objektov in komunikacij ter drugih objektov in naprav, ki so potrebni za proizvodnjo soli.
Z izrazom slana voda je mišljena po tem pravilniku morska voda, koncentrirana ali zgoščena voda, visoko koncentrirana morska voda, zasičena slana voda in matični lug.
Gostota morske vode na solinah se meri z areometrom, izraža pa v Baumejevih stopinjah - °Be. Baumejeva stopinja se izračuna po obrazcu:
d-do
1°Be = 144,3 ------
d
d - relativna gostota morske vode;
do - gostota destilirane vode, vzeta za enoto.
V spodaj navedeni tabeli so primerjalno navedene vrednosti gostote v °Be in relativne gostote morske vode:
°Be d °Be d °Be d
-----------------------------------------------------------
1 1,0069 11 1,0825 22 1,1798
2 1,0140 12 1,0907 23 1,1896
3 2,0212 13 1,0990 24 1,1995
3,5 1,0248 14 1,1074 25 1,2095
4 1,0285 15 1,1160 26 1,2197
5 1,0258 16 1,1247 27 1,2301
6 1,0433 17 1,1335 28 1,2407
7 1,0509 18 1,1425 29 1,2515
8 1,0587 19 1,1516 30 1,2629
9 1,0665 20 1,1609 31 1,2736
10 1,0744 21 1,1703 32 1,2849
II. Zajemanje morske vode
Morska voda, potrebna za proizvodnjo soli, se spravi na morsko solino na enega izmed naslednjih načinov:
1)
s plimo in oseko ter ugodno lego prve skupine bazenov za izhlapevanje, v katere teče morska voda z gravitacijo;
2)
s črpanjem morske vode na kraju zajema in spravljanjem po kanalih na morsko solino;
3)
s kombinacijo naravnega zajemanja ob plimi in črpanja ob oseki.
Kraj za zajemanje morske vode je treba izbrati tako, da spodnja meja gostote morske vode ni nižja od normalne slanosti morske vode, ki znaša za območje Jadranskega morja 3,5 °Be.
Izbrani kraj ne sme biti tam, kjer doteka sladka voda iz vodnega toka ali kjer je čutiti vpliv sladke vode, ki jo prinaša morski tok.
Kraj za zajemanje morske vode mora biti izven vpliva voda, onesnaženih z odplakami iz bližnjih objektov in naprav.
Da bi izbrali kraj za zajemanje morske vode, se od začetka marca do konca oktobra na več krajih, ki pridejo v poštev, vsak dan ob plimi in oseki meri gostota morske vode na površini in na vsak meter do globine 5 m.
Naprave za zajemanje resorske vode se dimenzionirajo glede na potrebno količino morske vode po podatkih o najvišji plimi oziroma najnižji oseki vsaj za eno leto nazaj.
Naprave za zajemanje morske vode se morajo primerno zavarovati pred nekontroliranim spuščanjem morske vode na morsko solino, na vidnem mestu pa mora biti opozorilo, da je vstop tistim, ki niso zaposleni na solini, prepovedan.
III. Bazeni za koncentracijo
Da bi hitreje dosegli gostoto največ 25,5°Be ter potrebno višino slanih voda, morajo biti bazeni za koncentracijo (izhlapevanje), odvisno od konfiguracije terena in višinske lege, razvrščeni v več skupin, sestavljenih iz posamičnih stopničasto razvrščenih vrst bazenov.
Velikost posameznih bazenov, število njihovih vrst in število skupin se določi odvisno od prvotne konfiguracije tal ter od krajevnih vremenskih razmer.
Da bi dosegli čim večjo nepropustnost za vodo, se bazeni za koncentracijo (izhlapevanje), pregradni nasipi ter kanali med bazeni gradijo iz naravnih koherentnih materialov (glina, zemeljski prah).
Če so pregradni nasipi in kanali izključno iz koherentnih snovi, imajo trapezast prerez, če pa so obloženi z oblogami, imajo navpične ali rahlo nagnjene stranice.
IV. Bazeni za kristalizacijo
Da bi koncentracijo zasičene slane vode 25,6°Be spravili do stopnje, izbrane za ekonomično kristalizacijo, se sol kristalizira in nabira v bazenih za kristalizacijo.
Stopnja gostote zasičene slane vode za ekonomično kristalizacijo se izbere po namenu soli, ki se kristalizira.
Bazeni za kristalizacijo se gradijo praviloma v enaki velikosti in pravokotne oblike, razdeljeni na nekaj stopničasto položenih vrst.
Dno bazenov iz prvega odstavka tega člena so posebno negovana naravna tla, prekrita z morskimi algami mierococus corrium, ali dno s trdno kamnito, betonsko, asfaltno ipd. podlago.