Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

UKAZ o razglasitvi zakona o nepravdnem postopku

Razglaša se zakon o nepravdnem postopku, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 18. junija 1986, na seji Zbora občin dne 18. junija 1986, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 18. junija 1986.

Št. 0100-34/86

Ljubljana, dne 18. junija 1986.

Predsednik France Popit 1. r.

ZAKON o nepravdnem postopku

Prvi del

SPLOŠNE DOLOČBE

Temeljne določbe

1. člen

Ta zakon določa pravila postopka, po katerih redno sodišče obravnava osebna stanja, družinska in premoženjska razmerja ter druge zadeve, za katere je s tem ali z drugim zakonom določeno, da se rešujejo v nepravdnem postopku.

Določbe tega zakona se uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnava redno sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku.

Splošne določbe tega zakona veljajo za vse nepravdne postopke, če s tem ali z drugim zakonom ni drugače določeno.

2. člen

Nepravdni postopek se začne na predlog ali po uradni dolžnosti.

Sodišče začne nepravdni postopek po uradni dolžnosti, če tako določa zakon.

3. člen

V nepravdnem postopku se udeleženci lahko poravnajo, razen če ne morejo razpolagati s svojimi pravicami oziroma če narava obravnavanega razmerja poravnavo izključuje.

4. člen

Sodišče mora dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka.

Samo če zakon tako določa, sme sodišče odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi.

5. člen

Sodišče si mora ves čas postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev ugotovijo in zavarujejo.

Sodišče mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi mladoletnikov in oseb, ki zaradi duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.

6. člen

V postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli.

7. člen

Sodišče opravi narok, če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno.

Naroki so javni, če zakon ne določa drugače.

Predhodno vprašanje

8. člen

Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ (predhodno vprašanje), lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni z zakonom drugače določeno.

Odločitev sodišča o predhodnem vprašanju ima pravni učinek samo v nepravdni zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno.

9. člen

Če sodišče pri reševanju predhodnega vprašanja ugotovi, da so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja, prekine postopek in jih napoti, da v določenem roku sprožijo postopek za rešitev tega vprašanja.

Sodišče napoti na pravdo oziroma upravni postopek praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja.

10. člen

Če udeleženec, ki ga je sodišče napotilo na pravdo ali upravni postopek, v določenem roku sproži pravdo oziroma upravni postopek, se nepravdni postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom.

Če udeleženec, ki ga je sodišče napotilo na pravdo oziroma upravni postopek, ne sproži pravde oziroma upravnega postopka v določenem roku, sodišče odloči ne glede na zahtevke, glede katerih je napotilo udeleženca na pravdo oziroma upravni postopek.

Če je nepravdno sodišče odločilo po drugem odstavku tega člena, kakor tudi če je odločilo, moralo pa bi napotiti udeleženca na pravdo oziroma upravni postopek, pravnomočnost odločbe nepravdnega sodišča ni ovira, da se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda ali upravni postopek.

Pristojnost

11. člen

V nepravdnem postopku odloča na prvi stopnji temeljno sodišče, če zakon ne določa drugače.

12. člen

Za odločanje o nepravdnih zadevah je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče oziroma sedež.

Kadar se postopek začne po uradni dolžnosti, je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima stalno prebivališče oseba, glede katere se postopek vodi.

Če sodeluje v postopku samo en udeleženec, je krajevno pristojno sodišče, kjer ima ta udeleženec stalno prebivališče oziroma sedež.

Če udeleženec iz prvega do tretjega odstavka tega člena nima stalnega prebivališča v SFRJ, se določi krajevna pristojnost po njegovem začasnem prebivališču.

Če so za odločanje v nepravdnem postopku pristojna sodišča SR Slovenije, pa ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, določi krajevno pristojno sodišče Vrhovno sodišče SR Slovenije.

13. člen

Za odločanje o pravici na nepremičnini je v ne-pravdnem postopku krajevno pristojno sodišče, na katerega območju leži nepremičnina. Če pa leži nepremičnina na območju več sodišč, je krajevno pristojno vsako od teh sodišč.

14. člen

Udeleženci ne morejo s sporazumom spreminjati krajevne pristojnosti.

15. člen

Če je bil predlog vložen pred več krajevno pristojnimi sodišči, je pristojno tisto sodišče, pred katerim je bil predlog najprej vložen; če se je postopek začel po uradni dolžnosti, pa je pristojno tisto sodišče, ki je prvo začelo postopek.

16. člen

Sodišče lahko po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izreče, da ni krajevno pristojno, najkasneje do izdaje odločbe na prvi stopnji.

Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodišču, če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 5. člena tega zakona.

17. člen

Kadar sodišče ugotovi, da bi bilo treba postopek opraviti po pravilih pravdnega postopka, ustavi s sklepom nepravdni postopek, če še ni bila izdana odločba o glavni stvari. Po pravnomočnosti tega sklepa se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.

Če je bilo v nepravdnem postopku odločeno o stvari, ki bi se morala reševati po pravilih pravdnega postopka, je tako odločbo mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi iz tega razloga samo, če je nepravdno sodišče zagrešilo katero od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

V tem primeru se odločba nepravdnega sodišča lahko izpodbija s pravnimi sredstvi po določbah zakona o pravdnem postopku.

Sestava sodišča

18. člen

Na prvi stopnji vodi postopek in izdaja odločbe sodnik posameznik.

Če ni z zakonom določeno drugače, lahko posamezna dejanja izven naroka opravi strokovni sodelavec.

Udeleženci

19. člen

Udeleženec v nepravdnem postopku je predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.

Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka.

20. člen

Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko ves čas postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udeležbo.

O tem obvesti sodišče druge udeležence in jim določi rok, v katerem se lahko izjavijo o udeležbi.

Sodišče lahko tudi brez izjave drugih udeležencev zavrne udeležbo, če ugotovi, da pravni interes osebe, ki je prijavila udeležbo, ni podan.

Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti udeležbo, ni posebne pritožbe.

Predlog

21. člen

Predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga.

22. člen

Če vloži predlog neupravičena oseba, sodišče predlog zavrže.

Kadar so podani pogoji za začetek postopka po uradni dolžnosti, predlog za uvedbo postopka pa je vložila neupravičena oseba, začne sodišče postopek po uradni dolžnosti, predlog pa zavrže.

23. člen

Predlagatelj lahko umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje.

Če je že izdana odločba sodišča prve stopnje, sme predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, katerim so z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. V takem primeru sodišče svojo odločbo razveljavi.

Če predlagatelj, ki je bil v redu vabljen, ne pride na prvi narok, pa ne pošlje svojega pooblaščenca ali izostanka ne opraviči, se šteje, da je predlog umaknil.

24. člen

Vsak udeleženec lahko v petnajstih dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka.

V postopku, ki se lahko začne tudi po uradni dolžnosti, sodišče kljub umiku postopek nadaljuje, če so za to podani razlogi.

25. člen

V primerih iz 23. člena tega zakona je mogoče predlog ponovno vložiti.

Narok

26. člen

Sodišče vabi na narok udeležence ter druge osebe, ki lahko dajo potrebne podatke.

Sodišče lahko opravi narok, čeprav nanj ne pridejo udeleženci, ki so bili v redu povabljeni.

V nepravdnem postopku sodišče izvaja dokaze brez dokaznega sklepa.

27. člen

V nepravdnem postopku ni mirovanja postopka.

Zapisnik

28. člen

O dejanjih, ki jih sodišče opravi na naroku ali izven naroka, sodišče sestavi zapisnik.

O manj pomembnih izjavah in obvestilih napravi sodišče uradni zaznamek v spisu.

Zapisnik podpišejo udeleženci, ki so bili prisotni pri dejanju, sodnik oziroma strokovni sodelavec in zapisnikar.

Uradni zaznamek podpiše oseba, ki ga je sestavila.

Odločba

29. člen

Sodišče izdaja odločbe v obliki sklepov.

Sklepi, zoper katere je dopustna posebna pritožba, sklepi, s katerimi se postopek konča, in sklepi sodišča druge stopnje, morajo biti obrazloženi.

Pravna sredstva

30. člen

Udeleženci lahko vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji. Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V tem primeru presodi sodišče prve stopnje, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva.

Udeleženec iz prvega odstavka tega člena mora vložiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.

Sodišče upošteva pravno sredstvo udeleženca iz prvega odstavka tega člena, čeprav je bilo vloženo po poteku roka iz drugega odstavka tega člena, če ga je prejelo, preden je odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu drugega udeleženca.

31. člen

Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, se smejo udeleženci pritožiti, če z zakonom ni drugače določeno.

Če zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper sklep, s katerim se postopek konča.

Pritožbo je treba vložiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sklepa.

Sodišče vroči izvod popolne in dovoljene pritožbe zoper sklep, s katerim je bil postopek končan, drugim udeležencem, ki nanjo lahko odgovorijo v osmih dneh.

32. člen

Pritožba zadrži izvršitev sklepa, če zakon ne določa drugače, ali če sodišče ne odloči drugače.

Sodišče odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, če obstoji nevarnost, da bi zaradi odložitve izvršitve nastala znatna škoda, ali če je to potrebno zaradi varstva oseb iz drugega odstavka 5. člena tega zakona.

V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sodišče zahteva varščino, če bi zaradi izvršitve nastala nevarnost za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, ali če je to potrebno za varstvo družbenih interesov.

33. člen

O pritožbi odloča sodišče druge stopnje.

Sodišče prve stopnje lahko na podlagi pravočasne pritožbe spremeni prejšnji sklep ali ga razveljavi, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali z razveljavitvijo.

Sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka, določenega v tretjem odstavku 31. člena tega zakona, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.

34. člen

Revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače.

Stroški postopka

35. člen

Vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače.

Če so nastali skupni stroški, odloči sodišče, v kakšnem razmerju jih udeleženci trpijo.

Če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, trpijo stroške ti udeleženci.

Pravico do povračila stroškov postopka ima udeleženec le, kadar zakon določa, da trpi stroške eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev.

Udeleženec mora ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo.

Zakoniti zastopnik ali pooblaščenec udeleženca mora povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi.

36. člen

Kadar sodišče ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem in predlagatelj v roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe tega dokaza, se šteje, da je predlog umaknil.

Sodišče mora v sklepu o odreditvi predujma opozoriti predlagatelja na to posledico in mu dati ustrezen rok za izpolnitev.

Uporaba zakona o pravdnem postopku

37. člen

V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno.

Drugi del

POSEBNI POSTOPKI

I. razdelek

Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij

Prvo poglavje

SKUPNE DOLOČBE

38. člen

Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij so nujni.

V teh postopkih sodišče odloči po obravnavi na naroku.

V postopku za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij je javnost izključena.

39. člen

Sodišče dovoli, da udeleženec, ki ni poslovno sposoben, zaradi uveljavitve svojih pravic ali interesov sam opravi posamezna procesna dejanja, če oceni, da je sposoben razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj.

40. člen

V postopkih iz razmerij med starši in otroci je krajevno pristojno tudi sodišče, ki je krajevno pristojno za otroka.

41. člen

Če se s sklepom sodišča spreminja osebni status ali družinsko razmerje, nastopijo pravne posledice sklepa z njegovo pravnomočnostjo.

Sodišče lahko odloči, da nastopijo pravne posledice sklepa že pred pravnomočnostjo, če je to potrebno zaradi varstva oseb iz drugega odstavka 5. člena tega zakona.

42. člen

Proti sklepu, s katerim je postopek pravnomočno končan, obnova postopka ni mogoča, razen če zakon določa drugače.

43. člen

Določbe tega poglavja veljajo tudi za postopke iz osebnih in družinskih razmerij. ki niso posebej urejeni v tem razdelku, če zakon določa, da se obravnavajo v nepravdnem postopku.

Drugo poglavje

POSTOPEK ZA ODVZEM IN VRNITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTI

44. člen

V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne skupnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

45. člen

Postopek za odvzem poslovne sposobnosti se začne na predlog pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva, javnega tožilca, zakonca ali osebe, ki z osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena.

Predlog za uvedbo postopka lahko vloži tudi oseba, o kateri se bo vodil postopek, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga.

Sodišče začne postopek po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost.

46. člen

Udeleženca v tem postopku sta poleg predlagatelja in osebe, o kateri se vodi postopek, tudi skrbnik osebe, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost, in pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva.

47. člen

Osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, sodišče zasliši, razen če ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče.

48. člen

Če je uveden postopek zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, sodišče odredi, da osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost. pregleda izvedenec medicinske stroke.

Sodišče lahko opusti pregled po prvem odstavku tega člena, če je oseba. ki bi jo bilo potrebno pregledati v psihiatrični zdravstveni organizaciji po odločbi sodišča in če iz poročila te organizacije o zdravljenju izhaja potreba. da se ji odvzame poslovna sposobnost ali če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki pa ne sme biti starejše kot šest mesecev.

49. člen

Sodišče lahko odredi, da se oseba, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost začasno, vendar najdalj za sedem dni, zadrži v psihiatrični zdravstveni organizaciji, če je po mnenju zdravnikov to nujno potrebno za ugotovitev njenega zdravstvenega stanja.

Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v treh dneh od vročitve sklepa.

Sodišče druge stopnje odloči o pritožbi v roku treh dni.

50. člen

Če so izpolnjeni pogoji za odvzem poslovne sposobnosti, sodišče glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti odvzame osebi poslovno sposobnost delno ali popolno.

51. člen

Kadar sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za delni odvzem poslovne sposobnosti, lahko s sklepom odloži odločitev o delnem odvzemu poslovne sposobnosti zaradi odvisnosti od alkohola ali mamil, če se oseba, ki bi ji bilo potrebno poslovno sposobnost odvzeti, podvrže zdravljenju v ustrezni zdravstveni organizaciji.

Sodišče lahko odloži odločitev najdalj za eno leto.

Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena ni pritožbe.

Sodišče izda sklep o odvzemu poslovne sposobnosti pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena, če oseba, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, zdravljenje samovoljno opusti.

52. člen

Zoper sklep o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti sta dovoljeni revizija in obnova postopka.