ZARKLRS – Zakon o agrarni reformi in...

396. Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji

Na podlagi 29. člena zveznega zakona o agrarni reformi in kolonizaciji od 23. avgusta 1945, Uradni list DFJ št.605/64 in na podlagi pooblastila, danega na zboru odposlancev slovenskega naroda dne 3. X. 1943 v Kočevju, izdaje predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.

Zakon
o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Da se zemlja pravilneje razdeli, se bo v Ljudski republiki Sloveniji izvedla agrarna reforma in ustvaril zemljiški sklad; iz tega sklada se bo zemlja dodelila poljedelcem, ki nimajo zemlje ali je imajo premalo.

2. člen

Zemlja postane last tistega, komur je dodeljena in se prepiše v zemljiški knjigi na njegovo ime.

3. člen

1. Za ugotovitev, katero posestvo spada po tem zakonu pod agrarno reformo, je v pogledu lastnine odločilno zemljiškoknjižno stanje, glede površine in kulture pa katastrsko stanje na dan 10. julija 1945, ko je bil uveljavljen odlok zveznega ministra za notranje zadeve o prepovedi prodajanja, kupovanja in zadolževanja kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih poslopij in objektov. Če katastrski ali zemljiškoknjižni podatki niso točni, je odločilno dejansko stanje.

2. Lastninske spremembe, ki so se izvršile pred 10. julijem 1945 in niso vpisane v zemljiško knjigo, se upoštevajo po določbah, ki jih bo izdal minister za kmetijstvo.

3. Za obdelovalno zemljo se po tem zakonu štejejo njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki in taki pašniki, ki so primerni za obdelavo.

4. H kmetijskemu in gozdnemu inventarju, ki se razlasti po določbah tega zakona, se šteje tudi hišni inventar, ki je potreben za redno obratovanje na posestvu, kakor tudi žage, vinske kleti in druge podobne naprave tega posestva z vsem inventarjem.

5. V odvzetem presežku zemljiških posestev, ki se ne razlastijo v celoti, mora biti sorazmeren del njiv.

4. člen

1. Zemljiška posestva moža in žene se štejejo za eno posestvo, če 10. julija 1945 nista bila sodno ločena, ne glede na to, ali sta samostojna zemljiška lastnika ali solastnika.

2. Za eno posestvo se štejejo tudi zemljiška posestva solastnikov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.

3. Za eno posestvo se šteje nadalje solastnina ene osebe na več zemljiških posestvih kakor tudi lastnina osebe, ki ima poleg svoje zemljiške posesti tudi solastninske deleže na drugih zemljiških posestvih.

4. Če ima lastnik zemljiška posestva v več krajih, se ta posestva štejejo kot eno zemljiško posestvo, četudi je del teh posestev v kaki drugi ljudski republiki Federativne ljudske republike Jugoslavije.

5. člen

1. Dodeljena zemlja se prepiše na novega lastnika brez bremen in dolgov.

2. Dodeljena zemlja ostane obremenjena samo s tistimi služnostmi, ki so iz gospodarskih ozirov nujno potrebne. S temi služnostmi ostane zemlja obremenjena tudi, če preide v državno last.

3. Nujno potrebne služnosti se pri izvedbi agrarne reforme lahko tudi na novo ustanovijo.

4. Zemlja, ki jo obdržijo dosedanji lastniki v svoji lasti, ostane obremenjena s tistimi stvarnimi bremeni, ki obremenjujejo samo njim preostali del zemlje, ter s sorazmernim delom dolgov in drugih bremen, ki ustreza obdržani površini zemlje.

5. Vse služnosti, tako na obdržani kakor tudi na dodeljeni zemlji, ki niso nujno potrebne, ugasnejo in se izbrišejo iz zemljiške knjige. Ugasnejo in izbrišejo se tudi pravice in dolžnosti, izvirajoče iz patronata in lovski rezervati.

6. Vprašanje dolgov in bremen, kolikor niso rešena s tem zakonom, bodo urejena posebej.

RAZLASTITEV

6. člen

Da se doseže namen, naveden v 1. členu, se po določbah tega zakona razlastijo:

a)

veleposestva,

b)

zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb in drugih zasebnih pravnih oseb,

c)

zemljiška posestva cerkva, samostanov in verskih ustanov ter vseh vrst ustanov (zadužbin), posvetnih in verskih,

č)

zemljiška posestva, ki so med vojno iz kateregakoli razloga ostala brez lastnika in brez pravnega naslednika,

d)

presežek zemljiških posestev nekmetov, ki niso veleposestniki,

e)

presežek kmečkih posestev.

7. člen

Veleposestva

1. Za veleposestva se po tem zakonu štejejo tista kmetijska in gozdna posestva, katerih lastniki ne obdelujejo zemlje sami s svojo družino, ampak z najeto delovno silo ali pa jo dajejo drugim v zakup ali v obdelovanje, če ima več kot 45 ha skupne površine ali pa več kot 25 ha obdelovalne zemlje.

2. Veleposestva se razlastijo v celoti z vsemi zgradbami in napravami, vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem brez odškodnine. Razlastijo se tudi pridelki in vse obstoječe zaloge lesa.

8. člen

Zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb in drugih zasebnih pravnih oseb

1. Zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb in drugih zasebnih pravnih oseb se razlastijo v celoti z vsemi zgradbami in napravami, vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem brez odškodnine.

2. Pod razlastitev po tem členu ne spadajo zemljiška posestva zadrug za skupno obdelavo in izkoriščanje zemlje ter zemljiška posestva agrarnih skupnosti, če so njih člani ozir. udeleženci kmetje. Vprašanje izkoriščanja zemlje po agrarnih skupnostih se bo rešilo s posebnim zakonom. S tem zakonom bo urejeno tudi vprašanje odvzema lastnine.

3. Vprašanje obveznosti zadrug, ki se jim odvzame zemlja po določbah tega člena, bo urejeno posebej.

4. Bankam, podjetjem, delniškim družbam in drugim zasebnim pravnim osebam se pusti tisti del zemljišč, ki jim je nujno potreben za industrijske, gradbene, znanstvene, kulturne in druge občekoristne namene. Tozadevne odločbe o tem bo izdajal minister za kmetijstvo.

9. člen

Zemljiška posestva cerkva, samostanov in verskih ustanov ter vseh vrst ustanov (zadužbin), posvetnih in verskih

1. Zemljiška posestva cerkva, samostanov in verskih ustanov se razlastijo z zgradbami in napravami ter živim in mrtvim kmetijskim in gozdnim inventarjem brez odškodnine.

2. Cerkve, samostani in verske ustanove obdržijo 10 ha njiv, vrtov, sadovnjakov, vinogradov, travnikov, ledin in gozdov. Cerkvena in nadarbinska zemljiška posestva ter zemljiška posestva drugih verskih ustanov v okviru ene župnije se štejejo za eno celoto.

3. Verskim ustanovam, cerkvam, samostanom in cerkvenim oblastem večjega pomena ali večje zgodovinske vrednosti se pusti do 30 ha obdelovalne zemlje in do 30 ha gozdov.

4. Celokupna zemljiška posestva ustanov (zadužbin) z vsemi zgradbami in napravami, z vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem se razlastijo brez odškodnine.

10. člen

Zemljiška posestva, ki so med vojno iz katerega koli razloga ostala brez lastnika in brez pravnega naslednika

1. Razlastijo se zemljiška posestva, ki so med vojno izgubila lastnika, če ta nima nobenega pravnega naslednika.

2. Taka zemljiška posestva se razlastijo v celoti in brez odškodnine z vsemi zgradbami in napravami, vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem.

11. člen

Presežek zemljiških posestev nekmetov, ki niso veleposestniki

1. Določbe tega člena veljajo za zemljiška posestva oseb, ki niso veleposestniki, ki pa po svojem glavnem poklicu niso kmetje in posestva ne obdelujejo sami s svojo družino, temveč z najeto delovno silo ali pa ga dajejo v zakup.

2. Razlasti se presežek nad 3 ha zemlje oziroma nad 5 ha gozda v gozdnih predelih, kjer ni obdelovalne zemlje.

3. V odvzetem presežku mora biti sorazmeren del njiv. Lastnik si sme pridržati, če to ni v nasprotju z javnimi potrebami, sadovnjake in vinograde do določene največje površine. Zgradbe ter živi in mrtvi inventar na teh zemljiščih se ne razlastijo.

4. Za razlaščeni presežek zemlje se plača odškodnina v višini enoletnega donosa na hektar. Način ugotavljanja donosa predpiše minister za kmetijstvo.

12. člen

Presežek kmečkih posestev

1. Za kmečka posestva se štejejo tista zemljiška posestva, katerih lastniki so kmetje, in obdelujejo zemljo sami s svojo družino.

2. Za kmečka posestva se štejejo tudi zemljiška posestva delavcev in izseljencev, četudi zemlje ne obdelujejo sami.

3. Za kmečka posestva se štejejo nadalje tudi tista zemljiška posestva kmečkih in obrtniških družin, katerih lastniki so zaradi vojne ali kakih drugih okoliščin ostali brez zadostne delovne sile in so prisiljeni obdelovati zemljo z najeto delovno silo ali pa jo dajati drugim v obdelovanje.

4. Razlasti se presežek kmečkih posestev nad 20 do 35 ha obdelovalne zemlje in nad 10 do 25 ha gozda, tako da skupna površina obdelovalne zemlje in gozda ne sme presegati 45 ha.

5. Pri kmečkih posestvih z izredno slabo donosnostjo lahko minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za gozdarstvo največje površine obdelovalne zemlje in gozda primerno zviša.

6. Zgradbe, naprave, živi in mrtvi kmetijski ter gozdni inventar kmečkih posestev se ne razlasti.

Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji (ZARKLRS)