3187. Pravilnik o kliničnem preskušanju zdravil
Na podlagi 41. in 45. člena zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99) izdaja minister za zdravstvo
P R A V I L N I K
o kliničnem preskušanju zdravil
Ta pravilnik določa postopek in vsebino dokumentacije za odobritev ali priglasitev kliničnega preskušanja zdravila, pravice in dolžnosti udeležencev v preskušanju, pristojnosti Urada Republike Slovenije za zdravila (v nadaljnjem besedilu: urad) ter vsebino kliničnega dela predloga za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom.
Klinično preskušanje zdravila je raziskava na zdravih in bolnih ljudeh, ki ima namen odkriti ali potrditi klinične, farmakološke ali druge farmakodinamske in farmakokinetične učinke zdravila v preskušanju ali odkriti škodljive neželene učinke ali preučiti absorbcijo, porazdelitev, presnovo in izločanje zdravila v preskušanju s ciljem dokazati njegovo varnost ali učinkovitost.
Za klinično preskušanje zdravila šteje tudi klinični del raziskave biološke uporabnosti oziroma komparativne biološke uporabnosti /bioekvivalence.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
-
zdravilo v preskušanju je farmacevtska oblika preiskovalne in primerjalne učinkovine ali placeba, ki se uporablja v kliničnem preskušanju, vključno z izdelki, ki so že pridobili dovoljenje za promet in se uporabljajo v obliki ali pakiranju, ki se razlikuje od oblike ali pakiranja, ki je navedena v dovoljenju za promet, ali se uporabljajo za indikacije, ki niso navedene v dovoljenju za promet ter za pridobitev novih podatkov o zdravilu;
-
multicentrično preskušanje je preskušanje, ki poteka v skladu z istim protokolom v več kot enem centru in z več kot enim raziskovalcem, ne glede na to ali so centri v isti državi ali v več različnih državah;
-
naročnik/sponzor preskušanja je pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za začetek, vodenje in financiranje preskušanja;
-
preskuševalec zdravila je lahko klinika ali inštitut, ki je registriran za opravljanje zdravstvene dejavnosti, v skladu s 17. in 18. členom zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36/00);
-
glavni raziskovalec je oseba odgovorna za celoten potek kliničnega preskušanja na mestu preskušanja;
-
raziskovalec je oseba odgovorna za njemu dodeljene aktivnosti v kliničnem preskušanju na določenem mestu preskušanja;
-
brošura za raziskovalca je dokument, ki vsebuje podatke o analiznem, farmakološko-toksikološkem in o že opravljenem kliničnem preskušanju, ki so pomembni za zadevno preskušanje;
-
protokol preskušanja je dokument, ki vsebuje cilje, načrt, metodologijo preskušanja, način statistične obdelave in organizacijo kliničnega preskušanja v skladu z dobro klinično prakso v kliničnem preskušanju;
-
poročilo o kliničnem preskušanju je pisno poročilo o poteku, rezultatih in zaključkih preskušanja v skladu z dobro klinično prakso v kliničnem preskušanju;
-
preizkušanec je oseba, ki sodeluje v preskušanju kot uporabnik zdravila v preskušanju;
-
prostovoljni pristanek je pisna oblika prostovoljnega pristanka preizkušanca, ali, v primeru otroka ali odločanja nezmožne osebe, njenega pravnega zastopnika, da sodeluje v preskušanju, ki je podan potem, ko je preizkušanec/zastopnik podrobno pisno obveščen o vseh, za njega pomembnih podatkih o preskušanju;
-
neželen dogodek med preskušanjem je neželen medicinski dogodek, ki se je preizkušancu zgodil med preskušanjem in za katerega ni nujno, da je vzročno povezan s postopki v preskušanju;
-
presojevalec/avditor je ustrezno usposobljena oseba, ki v imenu naročnika/sponzorja preskušanja neodvisno presoja skladnost poteka vseh aktivnosti, ki so povezane s preskušanjem, s protokolom preskušanja, standardnimi operativnimi postopki, dobro klinično prakso v kliničnem preskušanju ter z veljavno zakonodajo;
-
nadzornik/monitor je ustrezno usposobljena oseba, ki za potrebe sponzorja spremlja napredek kliničnega preskušanja in zagotavlja potek, zapisovanje in poročanje v skladu s protokolom preskušanja, standardnimi operativnimi postopki, dobro klinično prakso ter z v veljavno zakonodajo;
-
faza kliničnega preskušanja pomeni razvrstitev preskušanja v eno od štirih stopenj (I – IV), ki niso med seboj strogo ločene, glede na njihov namen in stopnjo razvoja zdravila v preskušanju;
-
ne-intervencijsko klinično preskušanje je preskušanje pri katerem izbira bolnikov, način zdravljenja, izbor zdravila, predpisovanje zdravila, določitev preiskav in spremljanje bolnika ne odstopa od ustaljenega načina zdravljenja.
Klinično se lahko preskušajo zdravila:
1.
ki še nimajo dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji niti v tujini;
2.
ki imajo dovoljenje za promet v tujini, ne pa v Republiki Sloveniji;
3.
za katera se pripravlja raziskava biološke uporabnosti oziroma komparativne biološke uporabnosti/bioekvivalence z zdravilom, ki še nima dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji;
4.
ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji in se zanje predlaga nova terapevtska uporaba, nova ciljna skupina bolnikov, nov način uporabe ali nova kombinacija snovi;
5.
ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji, pa je zanje potrebno pridobiti dodatne klinične izkušnje;
6.
za katera se pripravlja raziskava komparativne biološke uporabnosti/bioekvivalence z zdravilom, ki ima dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji.
Predlagatelj kliničnega preskušanja je pravna ali fizična oseba, ki uradu predlaga odobritev ali priglasitev kliničnega preskušanja.
-
naročnik/sponzor preskušanja,
-
preizkuševalec/glavni raziskovalec, ki nastopa v imenu naročnika/sponzorja in ima sedež v Republiki Slovenije.
Zdravilo lahko preskuša klinika ali inštitut, ki je registriran za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu s 17. in 18. členom zakona o zdravstveni dejavnosti.
Dokumentacija v postopku kliničnega preskušanja je zaupna.
1. Pravice, obveznosti in odgovornosti naročnika/sponzorja
Naročnik/sponzor ima naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti:
1.
določi glavnega raziskovalca;
2.
določi preizkuševalca; naročnik in preizkuševalec ali glavni raziskovalec s podpisom potrdita soglasje o protokolu kliničnega preskušanja in o vsaki morebitni spremembi pred in med preskušanjem;
3.
zagotovi ustrezno zavarovanje svoje odgovornosti za morebitno škodo povzročeno preiskovancem;
4.
zagotovi zadostne predklinične in klinične podatke o zdravilu v preskušanju in jih v ustrezni pisni obliki predloži preizkuševalcu/glavnemu raziskovalcu. Med potekom preskušanja obvešča preizkuševalca/glavnega raziskovalca o vseh novih pomembnih podatkih v zvezi z zdravilom v preskušanju in preskušanjem;
5.
zagotovi ustrezno dokazilo o rezultatih in oceno predkliničnega (analiznega in farmakološko-toksikološkega) preskušanja ter oceno o kakovosti zdravila v preskušanju;
6.
zagotovi zadostno količino ustrezno pakiranih in označenih vzorcev za preskušanje;
7.
zagotovi prijavljanje vseh resnih škodljivih neželenih učinkov, ki imajo za posledico smrt ali neposredno življenjsko ogroženost Republiški komisiji za medicinsko etiko, pravni osebi, ki jo za spremljanje neželenih učinkov določi minister za zdravstvo (v nadaljnjem besedilu: minister) in uradu, najkasneje v roku 7 dni od prijave dogodka;
8.
zagotovi čimprejšnje prijavljanje ostalih resnih neželenih škodljivih učinkov, ki so povezani s kliničnim preskušanjem zdravila pravni osebi, ki jo za spremljanje neželenih škodljivih učinkov določi minister in Republiški komisiji za medicinsko etiko, v roku 15 dni od prijave dogodka;
9.
obvesti glavnega raziskovalca, ostale raziskovalce in pravno osebo, ki jo za spremljanje neželenih škodljivih učinkov določi minister o vseh resnih neželenih škodljivih učinkih preiskovanega zdravila, omenjenih v točkah 7. in 8. tega člena, ki so bili ugotovljeni v tej raziskavi v drugih centrih, v primeru, da je raziskava multicentrična;
10.
zagotovi odškodnino preizkušancu v primeru škode nastale kot posledica kliničnega preskušanja in nadomestilo za ustrezno nego;
11.
poroča uradu v 90 dneh po končanem kliničnem preskušanju, da je študija končana.
Pri dolgotrajnejših ali zahtevnejših raziskavah mora na zahtevo urada, pripraviti tudi vmesno poročilo o poteku preskušanja.
V primeru predčasno končanega preskušanja ali prekinitve preskušanja, o tem v roku 15 dni obvesti urad;
12.
pripravi popolno dokumentacijo, potrebno za odobritev ali priglasitev kliničnega preskušanja;
13.
pred začetkom preskušanja pridobi soglasje urada za izvajanje kliničnega preskušanja, ali priglasi preskušanje v skladu s predpisi;
14.
zagotovi nadzor poteka preskušanja z določitvijo presojevalca/avditorja in nadzornika/monitorja;
15.
zagotovi ustrezno označevanje zdravila v preskušanju, ki vsebuje vsaj naslednje podatke: ime zdravila, mednarodno nelastniško ime zdravila ali drugo identifikacijsko oznako, ime proizvajalca, rok uporabnosti, številka serije, oznako, da je vzorec namenjen kliničnem preskušanju ter ostale oznake, odvisno od vrste raziskave. V primeru, da gre za slepo preskušanje, mora naročnik/sponzor zagotoviti, da je zdravilo v preskušanju kodirano oziroma primerno označeno;
16.
zagotovi pravočasno obveščanje urada in glavnega raziskovalca o dodatkih oziroma spremembah predloženega protokola preskušanja, v skladu z veljavnimi predpisi.
Naročnik/sponzor lahko s pogodbo prenese vsa ali del svojih pooblastil raziskovalni organizaciji (pogodbenik), kar pa ga ne odvezuje od končne odgovornosti za klinično preskušanje. Pooblaščena raziskovalna organizacija predloži pisno pooblastilo predlagatelja in pisne dokaze o usposobljenosti za izvajanje prevzetih nalog.
2. Pravice, obveznosti in odgovornosti preizkuševalca
Preizkuševalec zdravila ima naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti:
1.
da soglasje k imenovanju glavnega raziskovalca in ostalih raziskovalcev ter uporabi prostorov, kadrov in opreme pri izvajanju preskušanja;
2.
zavaruje svojo odgovornost za morebitno škodo, povzročeno preizkušancem;
3.
zagotovi glavnemu raziskovalcu pogoje za izvajanje kliničnega preskušanja;
4.
zagotovi nemoteno delo presojevalca/avditorja, nadzornika/monitorja in ocenjevalca dobre klinične prakse v kliničnem preskušanju.
3. Pravice, obveznosti in odgovornosti glavnega raziskovalca in raziskovalcev
Glavni raziskovalec v kliničnem preskušanju je zdravnik ali zobozdravnik z ustrezno specializacijo in veljavno licenco, z najmanj dvemi leti izkušenj v kliničnih preskušanjih ter z dodatno izobrazbo oziroma usposobljenostjo, če je ta po mnenju urada potrebna glede na zadevno preskušanje.
Pred začetkom preskušanja glavni raziskovalec:
1.
predloži kratek življenjepis ali dokumentacijo, iz katere sta razvidna njegova strokovnost in usposobljenost za glavnega raziskovalca;
2.
podpiše izjavo, da je seznanjen z lastnostmi zdravila v preskušanju in z namenom preskušanja, ki bo potekalo po predloženem protokolu in v skladu z veljavnimi predpisi o kliničnem preskušanju;
3.
naročniku/sponzorju predlaga imena raziskovalcev, ki so odgovorni za naslednje naloge:
a)
izbere zadostno število preizkušancev v skladu z vključitvenimi in izključitvenimi merili protokola preskušanja;