Uredba o državnem lokacijskem načrtu za obojestranski...

449. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za obojestranski bencinski servis Vipava na odseku hitre ceste Razdrto–Vipava

Na podlagi prvega odstavka 46. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o državnem lokacijskem načrtu za obojestranski bencinski servis Vipava na odseku hitre ceste Razdrto–Vipava

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za državni lokacijski načrt)

(1)

S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni lokacijski načrt za obojestranski bencinski servis Vipava na odseku hitre ceste Razdrto–Vipava (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).

(2)

Državni lokacijski načrt je izdelal LUZ, d.d., Ljubljana, pod številko projekta 5465, december 2004.

2. člen

(vsebina uredbe)

(1)

Ta uredba določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev za urejanje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem določb te uredbe.

(2)

Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Uradu za prostorski razvoj in na Občini Vipava.

II. UREDITVENO OBMOČJE

3. člen

(obseg ureditvenega območja)

(1)

Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parc. št. v k.o. Vipava:

-

3094, 3096, 3097, 3098, 3099, 3100, 3101, 3102, 3103, 3104, 3105, 3106, 3107.

(2)

Izven sklenjenega ureditvenega območja državnega lokacijskega načrta se izvede prestavitve, novogradnje in ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov in naprav tudi na zemljiščih oziroma delih zemljišč v k.o. Vipava:

a)

telefon: 3102, 3103, 3104, 3105, 3106, 3107, 3108, 3109;

b)

meteorna kanalizacija: 3102, 3044, 3095, 3098;

c)

javna razsvetljava: gradbena parcela hitre ceste H-4, gradbena parcela ceste Gl 12;

d)

vodovod: 3100, gradbena parcela ceste Gl 12.

4. člen

(funkcije ureditvenega območja)

Ureditveno območje obsega:

-

območja platojev Vipava–sever in Vipava–jug, na katerih so površine za promet, površine za oddih in druge zelene površine ter objekt bencinskega servisa,

-

območja okoljevarstvenih ukrepov, vključno z rekultivacijo zemljišč,

-

območja prestavitev in ureditev komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, objektov in naprav.

III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE

5. člen

(horizontalni in vertikalni elementi platojev)

(1)

Platoja se locira med km 11+300 in km 11+700 hitre ceste H-4 Razdrto–meja Italija, odsek 0374 Razdrto–Selo.

(2)

Dostope na platoja se predvidi s hitre ceste. Elementi zaviralnih in pospeševalnih pasov so:

-

dolžina 250 m,

-

širina vozišča 3,50 m,

-

robni pasovi skupaj 0,55 m,

-

bankina 1,3 m.

(3)

Dostope za zaposlene se uredi izven območja cestninjenja.

(4)

Na vsakem platoju se zasnuje po 30 parkirnih mest za osebna vozila, od teh 5 za uslužbence, 6 za avtodome in avtobuse ter 13 za tovorna vozila, priklopnike in vlačilce. Za parkiranje izločenih tovornjakov se vzporedno s hitro cesto uredi utrjene pasove zelenic.

(5)

Niveleto platojev se prilagodi niveleti hitre ceste. Plato Vipava–sever se dvigne do 1,30 m nad teren, plato Vipava–jug se dvigne do 0,50 m nad teren. Vzdolžna padca znašata 1,6% in 0,62%.

(6)

V prometni signalizaciji se obojestranski bencinski servis Vipava poimenuje bencinski servis Mlake.

IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

6. člen

(oblikovanje odprtega prostora)

(1)

Projektne rešitve za krajinsko oblikovanje se opredeli v načrtu krajinske arhitekture. V načrtu krajinske arhitekture se opredeli rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, urejanjem in ozelenjevanjem prostih površin na platojih in ob platojih ter zasnovo rekreacijskih površin oziroma površin za počitek in oddih.

(2)

Protivetrne zemeljske nasipe z nadgrajeno kovinsko ograjo se oblikuje skladno z obstoječimi protiveternimi objekti, s posebno pozornostjo oblikovanja stranskih iztekov, zaključkov in zaokroževanja pete. Brežine nasipov se izvede z nagibom 2 : 3 ali položneje, s tekočim iztekom v okoliški teren. Protivetrno ograjo na betonskem zidu se arhitekturno oblikuje in obsadi.

(3)

Območje se zasadi tako, da se oblikuje celostno rešitev platojev v odnosu do stičnih območij. Novo vegetacijo se zasnuje tako, da zagotavlja ustrezno vpetost posega v prostor in opravlja ekološko vlogo. Na ločilnih pasovih znotraj območij platojev se v čim večji možni meri zasadi drevje višjega kakovostnega razreda. Vzhodni rob platoja Vipava–sever se zasadi v navezavi z obvodno vegetacijo ob Gacki z ohranjanjem pogledov v zaledje. Robove platoja Vipava–jug se v pasu proti cesti Gl 12 intenzivno zasadi v drevesnem in grmovnem sloju. Pri izboru in vzdrževanju rastlin se upošteva prometno preglednost.

(4)

Zaradi omejenih prostorskih možnosti zasaditve pasu med hitro cesto in platojem, se obstoječa zemeljska nasipa na strani proti platoju humusira in zasadi s pokrovnimi grmovnicami in popenjavkami.

(5)

Vse brežine zemeljskih nasipov in zelene površine, ki niso posebej zasajene, se humusira in zatravi.

(6)

Pri načrtovanju se spoštuje tradicionalne gradbene materiale in vzorce ter avtohtono vegetacijo, z upoštevanjem sodobnih principov oblikovanja.

(7)

Na vsakem platoju se postavi informacijski pano za območje Občine Vipava. V soglasju z investitorjem oziroma najemnikom je dopustno postaviti stojnico za prodajo lokalnih proizvodov.

(8)

Na vsakem platoju je dopustno postaviti označevalno opremo najemnika (drogove za zastave, table s podatki o ceni goriva).

(9)

Na vsakem platoju se uredi prostor za počitek in oddih. Prostor se ustrezno opremi z urbano opremo in zasadi. Z zasaditvijo in drugimi elementi se zagotovi čim boljše mikroklimatske pogoje.

7. člen

(objekt bencinskega servisa)

(1)

Objekta bencinskih servisov na platoju Vipava–sever in Vipava–jug se zasnuje enako, razen dodatnega varovanja objekta na platoju Vipava–jug pred burjo. Pred gostinskim delom se za varstvo pred burjo doda ustrezno zaščito.

(2)

Objekt obsega pretakalno ploščad s tremi točilnimi otoki pod nadstreškom in stavbo bencinskega servisa. V stavbi bencinskega servisa so: prodajalna s pripadajočimi skladišči, sanitarni prostori, gostinski lokal s pripadajočim vrtom, sanitarijami in skladišči.

(3)

Nadstrešnico nad pretakalno ploščadjo se izvede iz jeklene vidne konstrukcije in prekrije z ustrezno kritino. Na robu nadstrešnice je dopustno namestiti masko z logotipom investitorja. Nadstrešnica se preko vmesnega prozornega segmenta navezuje na nadstrešnico nad objektom bencinskega servisa. Nadstrešnica je v naklonu 2–3°, višine od +4,80 m nad pokritim delom gostinskega vrta do +6,40 m nad pretakalno ploščadjo. Okvirne tlorisne dimenzije nadstrešnice nad pretakalno ploščadjo so 25,50 m x 9,50 m, nadstrešnice nad stavbo pa 26,00 m x 15,00 m.

(4)

Stavba bencinskega servisa je pritlična, okvirnih tlorisnih dimenzij 22,50 m x 12,50 m. Stavba je montažne izvedbe, iz jeklene konstrukcije z ustrezno fasadno oblogo. Prodajalna je na uvozni strani, z vhodom pod prozornim nadstreškom. Gostinski del je na izvoznem delu. Sekundarni servisni prostori so na zaledni strani.

(5)

V nadaljnjih fazah projektiranja objektov na območju platojev so pri notranji razporeditvi in ureditvi prostorov dopustne tudi rešitve po predlogu najemnika spremljajočega objekta, ki pa ne smejo biti v nasprotju z določbami te uredbe glede dimenzij zunanjih gabaritov.

(6)

Na vsakem platoju se vzporedno s stavbo bencinskega servisa locira pomožni objekt za ekološko varno skladiščenje odpadkov in prodajo plinskih jeklenk. Objekt se ogradi in oblikovno uskladi s stavbo bencinskega servisa.

(7)

Pri arhitekturnem oblikovanju se upošteva načela oblikovanja stavbnih elementov, ki so značilni v tem delu prostoru. Pri načrtovanju se spoštuje tradicionalne materiale, členitev gradbenih mas, ritem odprtih in polnih sten, nagibe strešin, hkrati pa naj bo arhitekturno oblikovanje sodobno.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA UREJANJE KOMUNALNE ENERGETSKE IN TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE

8. člen

(skupne določbe)

(1)

Pri projektiranju komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov se upošteva zasaditveni načrt.

(2)

Zaradi gradnje obojestranskega bencinskega servisa je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekte. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, ki se nahajajo v obvezni prilogi državnega lokacijskega načrta, in sicer v kolikor niso v nasprotju s to uredbo.

(3)

Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov z območjem obojestranskega bencinskega servisa, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanj mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca bencinskega servisa.

9. člen

(vodovod)

(1)

Za zagotovitev vodooskrbe obeh bencinskih servisov se zgradi vodovod NL DN 100, ki se priključi na projektirano omrežje NL DN 150 za vodooskrbo zgornje Vipavske doline. Vodovod NL DN 100 prečka hitro cesto v obstoječi zaščitni cevi v profilu hitre ceste P 582.

(2)

Na območju bencinskih servisov se namesti ustrezno hidrantno omrežje.

10. člen

(odvodnjavanje platojev in kanalizacija)

(1)

Meteorne vode s platoja Vipava–jug se odvodnjava v odprti jarek ob južni strani hitre ceste, ki je preko zadrževalnika priključen na naravni recipient.

(2)

Meteorne vode s platoja Vipava–sever se odvodnjava v obstoječi kanal, že zgrajen za potrebe odvodnjavanja podvoza 3-4/1, ter se izliva v vodotok Gacko.

(3)

Sanitarne odpadne vode iz bencinskega servis Vipava–jug se spelje v obstoječi glavni kanal »S« ob glavni cesti, ki je priključen na centralno čistilno napravo v Vipavi.

(4)

Sanitarne odpadne vode iz bencinskega servisa Vipava–sever se spelje v predvideno malo kompaktno biološko čistilno napravo (100PE) z iztokom v potok Gacko.