Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 12-471/1991-I, stran 427 DATUM OBJAVE: 6.9.1991

VELJAVNOST: od 14.9.1991 / UPORABA: od 14.9.1991

RS 12-471/1991-I

Verzija 4 / 4

Čistopis se uporablja od 15.3.1996 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 15.3.1996
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
471. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
Razglaša se zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora in Zbora združenega dela dne 31. julija 1991 in na seji Zbora občin dne 28. avgusta 1991.
Št. 0100-22/91
Ljubljana, dne 28. avgusta 1991.
Predsednik
Milan Kučan l.r.
Z A K O N 
O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, opredeljuje javno službo v vzgojno-izobraževalni dejavnosti ter ureja način njenega opravljanja in financiranja.

2. člen

Vzgojno-izobraževalna dejavnost je organizirano, načrtno in sistematično posredovanje znanja ter občih civilizacijskih in kulturnih vrednot.
Vzgojno-izobraževalna dejavnost se opravlja na naslednjih ravneh oziroma področjih:

-

predšolska vzgoja s pripravo na osnovno šolo,

-

obvezno osnovno izobraževanje,

-

srednje izobraževanje,

-

višje in visoko ter podiplomsko izobraževanje,

-

izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju,

-

osnovno glasbeno izobraževanje ter

-

izobraževanje odraslih.
Organizacijo in financiranje višjega in visokega ter podiplomskega izobraževanja ureja posebni zakon.

3. člen

Vzgojno-izobraževalno dejavnost opravljajo učitelji in vzgojitelji (v nadaljnjem besedilu: pedagoški delavci) in drugi strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih, drugih zavodih, podjetjih in organizacijah ter kot zasebniki pod pogoji, določenimi z zakonom.
Pojem drugi strokovni delavci po tem zakonu zajema: strokovne delavce po zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, šolske svetovalne delavce in druge strokovne delavce po zakonu o osnovni šoli tersodelavce in druge strokovne delavce po zakonu o usmerjenem izobraževanju.
V organih državne uprave se lahko za posebne potrebe službe organizira opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v skladu s posebnim zakonom.

4. člen

Vzgojno-izobraževalni zavodi so zavodi, ki kot pretežno dejavnost opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost po programih, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba oziroma po programih, ki ne dajejo javno veljavne izobrazbe, pa jih sprejme ali da k njim soglasje z zakonom pooblaščeni organ.
Javno veljavna izobrazba se pridobi po programih, ki jih sprejme z zakonom pooblaščeni organ, ali po programih z enakovrednim izobrazbenim standardom, ki ga ugotovi z zakonom pooblaščeni organ.
Za izvajanje programov iz prejšnjega odstavka se lahko v drugih zavodih, podjetjih in organizacijah organizirajo vzgojno-izobraževalne enote.
Vzgojno-izobraževalni zavodi oziroma vzgojno-izobraževalne enote so vrtci, osnovne šole, glasbene šole, srednje šole, zavodi oziroma enote za izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v razvoju, dijaški domovi in zavodi oziroma enote za izobraževanje odraslih.
Vzgojno-izobraževalno dejavnost po programih iz prvega odstavka tega člena lahko v primerih, določenih s tem zakonom, opravljajo tudi zasebniki.

5. člen

Predšolsko vzgojo s pripravo na osnovno šolo opravljajo vrtci, ki se lahko ustanovijo kot vzgojno-izobraževalni zavodi ali organizirajo kot enote vzgojno-izobraževalnih ali drugih zavodov, podjetij ali drugih organizacij ali kot dejavnost zasebnika.
Pripravo na osnovno šolo lahko opravljajo tudi osnovne šole.

6. člen

Obvezno osnovno izobraževanje opravljajo osnovne šole, ki se lahko ustanovijo kot vzgojno-izobraževalni zavodi ali organizirajo kot enote vzgojno-izobraževalnih ali drugih zavodov.
Srednje izobraževanje opravljajo srednje šole, ki se lahko ustanovijo kot vzgojno-izobraževalni zavodi ali organizirajo kot enote vzgojno-izobraževalnih ali drugih zavodov, podjetij ali drugih organizacij.
Dijaški domovi se lahko ustanovijo kot vzgojno-izobraževalni zavodi ali organizirajo kot enote vzgojno-izobraževalnih ali drugih zavodov, podjetij ali drugih organizacij.
Izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju opravljajo ustrezni vzgojno-izobraževalni zavodi ali enote vzgojno-izobraževalnih in drugih zavodov.
Osnovno glasbeno izobraževanje opravljajo glasbene šole, ki se lahko ustanovijo kot vzgojno-izobraževalni zavodi ali organizirajo kot enote vzgojno-izobraževalnih ali drugih zavodov, podjetij ali drugih organizacij ali kot dejavnost zasebnika.
Izobraževanje odraslih lahko opravljajo vzgojno-izobraževalni in drugi zavodi, podjetja in druge organizacije ter zasebniki.

7. člen

Javno službo opravljajo javni vzgojno-izobraževalni zavodi, na podlagi koncesije pa tudi drugi zavodi, podjetja, druge organizacije in zasebniki.
Vrste in obseg vzgojno-izobraževalnih programov, ki se izvajajo kot javna služba, in kriteriji za njihovo razmestitev, se določijo z nacionalnim programom vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
Obvezno pripravo na osnovno šolo, obvezno osnovno izobraževanje ter izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se opravlja samo kot javna služba.

II. POGOJI ZA OPRAVLJANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

8. člen

Za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti po programih iz prvega odstavka 4. člena tega zakona morajo biti izpolnjeni pogoji, predpisani za pedagoške in druge strokovne delavce, prostor in opremo.
Za opravljanje vzgoje in izobraževanja po drugih programih morajo biti izpolnjeni pogoji o izobrazbi, delovnih izkušnjah ali vidnih dosežkih delavcev na področju dejavnosti, za katero izobražujejo.
Natančnejše pogoje iz prejšnjega odstavka določi republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje.
Natančnejše pogoje za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje po drugem odstavku tega člena določi republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za družino in socialno varstvo.

9. člen

Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 8. člena tega zakona ugotovi z odločbo:

1.

za predšolsko vzgojo občinski oziroma mestni upravni organ, pristojen za družino in socialno varstvo;

2.

za osnovno in glasbeno izobraževanje občinski oziroma mestni upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje;

3.

za srednje izobraževanje, dijaške domove in zavode za izobraževanje odraslih republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje;

4.

za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za zdravstveno in socialno varstvo.
Izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 8. člena tega zakona ugotovi z odločbo občinski upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje oziroma pristojen za družino in socialno varstvo.

10. člen

Vzgojno-izobraževalni zavodi, drugi zavodi, upravni organi, podjetja, organizacije in zasebniki, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost po programih iz prvega odstavka 4. člena, se vpišejo v razvid.
Razvide vodijo upravni organi iz 9. člena tega zakona.
Vsebino razvida določi republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje.

III. JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVODI

1. Ustanavljanje

11. člen

Javne vzgojno-izobraževalne zavode ustanavljajo občine oziroma mesto in republika.
Občina oziroma mesto ustanavljata v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje, osnovne in glasbene šole, vrtce pa v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za družino in socialno varstvo.
Republika ustanavlja srednje šole, zavode za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, dijaške domove in zavode za izobraževanje odraslih.
Občina oziroma mesto lahko ustanavljata v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje tudi dve in triletne srednje šole, dijaške domove in zavode za izobraževanje odraslih.
Republika lahko ustanavlja tudi osnovne šole.
Akt o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki ga ustanovi republika, sprejme Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
Samoupravna narodnostna skupnost je soustanoviteljica javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki se ustanovijo na narodnostno mešanem območju za vzgojo in izobraževanje v jeziku narodnosti oziroma za dvojezično vzgojo in izobraževanje.

2. Organi

a)

Svet

12. člen

Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, pedagoških in drugih strokovnih delavcev zavoda, staršev in lokalne samouprave. V svetu srednje šole in dijaškega doma so tudi predstavniki dijakov.
Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda za izobraževanje odraslih sestavljajo predstavniki ustanovitelja, pedagoških in drugih strokovnih delavcev zavoda in udeležencev izobraževanja.
Število predstavnikov posameznih skupin iz prvega odstavka tega člena ne sme presegati ene tretjine vseh članov sveta.
Mandat članov sveta traja štiri leta.
Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda odloča z večino glasov vseh članov sveta.

13. člen

Pedagoški in drugi strokovni delavci zavoda volijo svoje predstavnike neposredno, starši na roditeljskih sestankih, dijaki pa na skupnosti dijakov.
Sestavo sveta in postopek izvolitve predstavnikov delavcev, staršev in dijakov oziroma udeležencev izobraževanja v svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda določata akt o ustanovitvi in statut.

14. člen

Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, sprejema nadstandardne storitve in odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava letno in polletno poročilo o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca in dijaka in o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja ter opravlja druge naloge, določene z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom.

b)

Ravnatelj

15. člen

Poslovodni organ javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda je ravnatelj. Ravnatelj opravlja poleg poslovodnih nalog tudi naloge pedagoškega vodje.
Ravnatelj:

-

organizira in vodi pedagoški proces,

-

določa sistemizacijo delovnih mest v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in

-

pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo, izobraževanje oziroma republiškim upravnim organom, pristojnim za družino in socialno varstvo,

-

je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev oziroma dijakov,

-

vodi delo učiteljskega oziroma vzgojiteljskega zbora,

-

oblikuje predlog nadstandardnih storitev,

-

spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje pedagoških delavcev,

-

organizira mentorstvo za pripravnike,

-

prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev oziroma vzgojiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,

-

oblikuje predlog za napredovanje pedagoških delavcev v nazive,

-

usmerja delo svetovalne službe,

-

skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),

-

spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev oziroma dijakov ter daje mnenje o njihovih programih,

-

spremlja delo dijaških stanovskih organizacij,

-

odloča o vzgojnih ukrepih,

-

opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu se lahko imenuje pomočnik ravnatelja, ki pomaga ravnatelju pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog.

16. člen

Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon.
Ravnatelja imenuje in razrešuje svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v soglasju z ustanoviteljem.

17. člen

Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja.
Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje na predlog ravnatelja svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda.

18. člen

Kadar so v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti oblikovane organizacijske enote, opravlja v njej naloge pedagoškega vodje vodja enote.
Vodjo organizacijske enote imenuje in razrešuje svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda po predhodnem mnenju učiteljskega oziroma vzgojiteljskega zbora.
Za vodjo organizacijske enote je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja.

19. člen