Sklep o uporabi notranjih modelov

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 47-2074/2016, stran 7033 DATUM OBJAVE: 1.7.2016

RS 47-2074/2016

2074. Sklep o uporabi notranjih modelov
Na podlagi 13. točke prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja
S K L E P 
o uporabi notranjih modelov

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina sklepa)
Ta sklep predpisuje uporabo notranjih modelov, ki jih v členih od 222 do 247 in 343 do 350 ureja Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L št. 12 z dne 17. januarja 2015; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba).

2. člen

(splošna določba)
Pojem zavarovalnica se v tem sklepu uporablja za zavarovalnice in pozavarovalnice iz prvega oziroma drugega odstavka 8. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15; v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1).

2. VLOGA

3. člen

(postopek pred začetkom uporabe)

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor pred začetkom postopka o izdaji dovoljenja za uporabo notranjega modela za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala iz tretjega odstavka 218. člena ZZavar-1 izvede postopek po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 218. člena ZZavar-1, s katerim odloči, ali so sistem za upravljanje, merjenje, spremljanje, obvladovanje in poročanje o tveganjih zavarovalnice ustrezni za začetek postopka o izdaji dovoljenja za uporabo notranjega modela.

(2)

Zavarovalnica, ki namerava uporabljati popolni ali delni notranji model, obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor, da je začela s postopkom razvoja notranjega modela. Agencija za zavarovalni nadzor v obdobju od obvestila do vložitve vloge izvede postopek po uradni dolžnosti iz prejšnjega odstavka.

4. člen

(informacije, predložene v vlogi za uporabo notranjih modelov skupine)

(1)

Vlagatelj vloge za uporabo notranjega modela skupine iz 2. točke prvega odstavka 367. člena ZZavar-1 za vsako povezano podjetje, ki predloži vlogo za uporabo notranjega modela skupine za izračun svojega zahtevanega solventnostnega kapitala, vključi informacije iz 2. člena Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/460 z dne 19. marca 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s postopkom za odobritev notranjega modela v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 76 z dne 20. marca 2015; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba), ki so značilne za vsako posamezno podjetje, razen če so te informacije že vključene v dokumente, ki jih je predložilo udeleženo podjetje.

(2)

Vlagatelj iz prejšnjega odstavka za vsako povezano podjetje, vključeno v vlogo za uporabo notranjega modela skupine, pojasni, v kakšnem obsegu razvoj, uporabo ali validacijo sestavnih delov notranjega modela skupine, ki so potrebni za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala povezanega podjetja, izvaja drugo povezano podjetje v skupini.

5. člen

(namen razširitve področja uporabe vloge za uporabo notranjih modelov skupine)

(1)

V vlogi za uporabo notranjega modela skupine vlagatelj opiše skupino kot del utemeljitve področja uporabe notranjega modela iz petega odstavka 343. člena oziroma šestega odstavka 347. člena Delegirane uredbe, ali kako namerava skupina v prihodnosti razširiti področje uporabe notranjega modela, da se za namen izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala skupine vključi katero koli povezano podjetje, ki spada v okvir nadzora skupine, vendar v sedanji vlogi še ni vključeno v področje uporabe notranjega modela za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala skupine.

(2)

Vlagatelj v primeru vloge za dovoljenje za izračun konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine in zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice v skupini na podlagi notranjega modela, ki ga predložijo zavarovalnica in njena povezana podjetja, ali ga skupaj vložijo povezana podjetja zavarovalnega holdinga, kot del utemeljitve področja uporabe notranjega modela opiše tudi, ali oziroma kako namerava v prihodnosti razširiti področje uporabe notranjega modela na povezana podjetja, ki v vlogi niso vključena v izračun zahtevanega solventnostnega kapitala z notranjim modelom skupine.

6. člen

(tehnične specifikacije v primeru vloge za uporabo notranjih modelov skupine)
V vlogi za uporabo notranjega modela skupine iz 2. točke prvega odstavka 367. člena ZZavar-1 vlagatelj izrecno navede, koliko se lahko tehnične specifikacije notranjega modela skupine razlikujejo pri uporabi notranjega modela za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala skupine in izračun zahtevanega solventnostnega kapitala povezanih podjetij, vključno z:

-

obravnavo transakcij znotraj skupine za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala povezanih podjetij in po potrebi zahtevanega solventnostnega kapitala skupine;

-

seznamom parametrov znotraj notranjega modela, ki so lahko določeni različno za različne izračune, izvedene z notranjim modelom skupine, za namene izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala skupine in izračuna posamičnega zahtevanega solventnostnega kapitala; in

-

opisom tveganj, značilnih za skupino, ki so relevantna le pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala skupine.

3. SPREMEMBE MODELA

7. člen

(politika spreminjanja notranjega modela)

(1)

Zavarovalnica v politiki spreminjanja notranjega modela iz 220. člena ZZavar-1 zagotovi, da ta vključuje vse pomembne vire sprememb, ki bi lahko vplivale na njen zahtevani solventnostni kapital, in spremembe:

-

sistema upravljanja zavarovalnice;

-

skladnosti zavarovalnice z zahtevami za uporabo notranjega modela;

-

ustreznosti tehničnih specifikacij notranjega modela in

-

profila tveganj zavarovalnice.

(2)

Zavarovalnica zagotovi, da politika spreminjanja notranjega modela določa:

-

kdaj se sprememba notranjega modela šteje za večjo ali manjšo in kdaj se kombinacija manjših sprememb šteje za večjo spremembo;

-

zahteve v zvezi z upravljanjem glede sprememb notranjega modela, vključno z notranjo odobritvijo, notranjo komunikacijo, dokumentacijo in potrjevanjem sprememb.

(3)

Zavarovalnica ne šteje vključitve novih elementov, kot je vključitev dodatnih tveganj ali poslovnih enot, za del sprememb notranjega modela v skladu s politiko spreminjanja notranjega modela. Vključitev novih elementov v notranji model je predmet odobritve Agencije za zavarovalni nadzor iz tretjega odstavka 220. člena ZZavar-1 po postopku iz 7. člena Izvedbene uredbe.

(4)

Zavarovalnica upošteva posodobitev parametrov notranjega modela kot potencialen vir sprememb notranjega modela.

8. člen

(opredelitev večje spremembe)
Čeprav je lahko količinski učinek spremembe modela na zahtevani solventnostni kapital ali njegov posamezen sestavni del eden od kazalnikov, ki jih namerava uporabiti pri opredelitvi večjih sprememb, zavarovalnica razvije in uporablja vrsto drugih ključnih kakovostnih in količinskih kazalnikov za opredelitev večje spremembe.

9. člen

(poročanje o manjših in večjih spremembah kot kombinaciji manjših sprememb)

(1)

Zavarovalnica vsako četrtletje ali pogosteje, če je to primerno, poroča Agenciji za zavarovalni nadzor o manjših spremembah notranjega modela. Manjše spremembe notranjega modela zavarovalnica sporoči v strnjenem poročilu, v katerem opiše kakovostne in količinske vplive sprememb ter približne kumulativne kakovostne in količinske učinke sprememb na odobreni notranji model.

(2)

Zavarovalnica uporablja najnovejši odobreni notranji model kot referenco za oceno, ali se kombinacija manjših sprememb šteje za večjo spremembo, razen, če Agencija za zavarovalni nadzor določi drugače.

10. člen

(politika spreminjanja notranjega modela skupine)

(1)

V primeru notranjega modela skupine iz 2. točke prvega odstavka 367. člena ZZavar-1 udeleženo podjetje in povezana podjetja, ki predložijo vlogo za uporabo notranjega modela skupine za izračun svojega posamičnega zahtevanega solventnostnega kapitala, oblikujejo skupno politiko spreminjanja notranjega modela.

(2)

Udeleženo podjetje in povezana podjetja, ki predložijo vlogo za uporabo notranjega modela skupine za izračun svojega posamičnega zahtevanega solventnostnega kapitala, zagotovijo, da vloga za uporabo notranjega modela skupine za izračun njihovega posamičnega zahtevanega solventnostnega kapitala vključuje politiko spreminjanja notranjega modela, ki vključuje specifikacijo večjih in manjših sprememb za skupino in za vsako povezano podjetje, vključeno v vlogo za uporabo notranjega modela skupine za izračun njihovega posamičnega zahtevanega solventnostnega kapitala.

(3)

Udeleženo podjetje in povezana podjetja, ki predložijo vlogo za uporabo notranjega modela skupine za izračun svojega posamičnega zahtevanega solventnostnega kapitala, zagotovijo, da je vsaka sprememba, ki je večja na ravni povezanega podjetja, vključenega v vlogo, razvrščena kot večja sprememba v okviru politike spreminjanja notranjega modela.

11. člen

(razširitev uporabe in področja uporabe notranjih modelov skupine)
Naslednje razširitve notranjega modela skupine predloži vlagatelj nadzorniku skupine po enakem postopku, kot velja za večje spremembe notranjega modela iz 7. člena Izvedbene uredbe:

-

razširitev za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala povezanega podjetja, ki je trenutno vključeno v področje uporabe notranjega modela skupine za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala skupine, vendar trenutno ne uporablja notranjega modela skupine za izračun svojega zahtevanega solventnostnega kapitala;

-

razširitev za vključitev novih elementov na ravni skupine in

-

razširitev za vključitev novih elementov na ravni povezanega podjetja, ki trenutno uporablja notranji model skupine za izračun svojega zahtevanega solventnostnega kapitala, vključno z razširitvijo, povezano z elementi, ki se že uporabljajo na ravni skupine ali drugih povezanih podjetij.

4. TEST UPORABNOSTI

12. člen

(spodbude za izboljšanje kakovosti notranjega modela)
Zavarovalnica zagotovi, da se notranji model v njenem sistemu obvladovanja tveganj in postopkih odločanja uporablja tako, da se spodbuja izboljšanje kakovosti notranjega modela.

13. člen

(test uporabnosti in spremembe notranjega modela)

(1)

V procesu izboljšanja kakovosti notranjega modela, kadar večjo spremembo interno odobri upravni, upravljalni ali nadzorni organ, je zavarovalnica sposobna dokazati skladnost z zahtevami iz 225. člena ZZavar-1 in testa uporabnosti iz 223. do 227. člena Delegirane uredbe ob upoštevanju:

-

različnih sestavnih delov testa uporabnosti in

-

različnih uporab sistema upravljanja.

(2)

Zavarovalnica spremlja in je sposobna dokazati, da je zakasnitev med ugotovitvijo, da je potrebna sprememba notranjega modela in dejansko izvedbo spremembe, primerna. V primeru vloge za večjo spremembo med izvajanjem postopka odobritve zavarovalnica zagotovi, da je uporaba notranjega modela v njenem postopku odločanja ustrezna.

14. člen

(razumevanje notranjega modela)

(1)

Zavarovalnica uporabi različne pristope, da zagotovi, da upravni, upravljalni ali nadzorni organ in druge osebe, ki dejansko vodijo zavarovalnico, pri sprejemanju odločitev razumejo notranji model v skladu z 225. členom Delegirane uredbe.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko za oceno razumevanja notranjega modela opravi razgovore z osebami iz upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa in osebami, ki dejansko vodijo zavarovalnico.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko opravi pregled dokumentacije o zapisnikih sej upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov zavarovalnice in drugih oseb, ki dejansko vodijo podjetje, za oceno, kako je zavarovalnica pripravljena na izpolnitev zahtev iz 225. člena ZZavar-1 in testa uporabnosti iz 223. do 227. člena Delegirane uredbe.

15. člen

(podpora odločanju)

(1)

Zavarovalnica zagotovi in je sposobna dokazati, da se notranji model uporablja pri odločanju v skladu z 225. členom ZZavar-1 in 226. členom Delegirane uredbe.

(2)

Zavarovalnica pri izračunu teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejeni sklad upošteva 81. člen Delegirane uredbe in v skladu z 223. členom Delegirane uredbe pojasni, kako zagotavlja usklajenost teh rezultatov.

16. člen

(posebnosti testa uporabnosti za notranje modele skupine)

(1)

Udeleženo podjetje in povezana podjetja, ki predložijo vlogo za uporabo notranjega modela skupine v skladu z 2. točko prvega odstavka 367. člena ZZavar-1 za izračun njihovega posamičnega zahtevanega solventnostnega kapitala, sodelujejo in zagotovijo, da je notranji model oblikovan skladno z njihovo dejavnostjo, za kar predložijo dokaze, da upravljanje notranjega modela zagotavlja, da:

-

se njihov posamični zahtevani solventnostni kapital izračuna vsaj tako pogosto, kot to zahteva 204. člen ZZavar-1, in kadar je to potrebno v postopku odločanja;

-

lahko predlagajo spremembe notranjega modela skupine, zlasti za sestavne dele, ki so zanje pomembni, ali po spremembi njihovega profila tveganj in ob upoštevanju okolja, v katerem delujejo;

-

povezana podjetja ustrezno razumejo tiste dele notranjega modela, ki vključujejo tveganja njihovega podjetja.

(2)

Zavarovalnice, ki predložijo vlogo za uporabo notranjega modela skupine za izračun svojega zahtevanega solventnostnega kapitala, zagotovijo, da je notranji model v skladu z njihovo dejavnostjo in njihovim sistemom obvladovanja tveganj, vključno z zagotavljanjem rezultatov na ravni skupine in na ravni povezanih podjetij, ki so dovolj podrobni, da zagotavljajo notranjemu modelu skupine dovolj pomembno vlogo v postopkih odločanja.

5. DOLOČITEV PREDPOSTAVK IN STROKOVNA OCENA

17. člen

(pomembnost pri določanju predpostavk)
Zavarovalnica določi predpostavke, oceni pomembnost vpliva uporabe predpostavk in strokovne ocene glede standardov kakovosti statističnih podatkov iz 226. člena ZZavar-1 oziroma iz 228. do 237. člena Delegirane uredbe ob upoštevanju količinskih in kakovostnih kazalnikov ter okoliščin izjemnih izgub. Zavarovalnica lahko le oceni upoštevane kazalnike.

18. člen

(določanje predpostavk)

(1)

Zavarovalnica zagotovi, da se pri določitvi vseh predpostavk in zlasti pri uporabi strokovne ocene uporablja potrjen in dokumentiran postopek.

(2)

Zavarovalnica zagotovi, da se predpostavke pridobivajo in uporabljajo dosledno skozi čas in v celotni zavarovalnici ter da ustrezajo njihovi predvideni uporabi.

(3)

Zavarovalnica odobri predpostavke na vodstvenih ravneh, ki ustrezajo pomembnosti teh predpostavk. Materialno pomembne predpostavke v smislu 222. člena Delegirane uredbe potrdi upravni, upravljalni ali nadzorni organ zavarovalnice.

19. člen

(komunikacija in negotovost pri določanju predpostavk)

(1)

Zavarovalnica zagotovi, da se s postopki, povezanimi s predpostavkami in zlasti z uporabo strokovne ocene pri izbiri teh predpostavk, poskuša zmanjšati tveganje za nesporazum pri komunikaciji med vsemi različnimi zadolžitvami, povezanimi s takimi predpostavkami.

(2)

Zavarovalnica vzpostavi formalni in dokumentirani postopek povratnih informacij med ponudniki in uporabniki pomembne strokovne ocene ter pridobljenih predpostavk.

(3)

Zavarovalnica razkrije negotovost predpostavk in z njimi povezane razlike v končnih rezultatih.

20. člen

(dokumentacija določanja predpostavk)

(1)

Zavarovalnica dokumentira postopek določanja predpostavk, zlasti uporabo strokovne ocene v skladu z dokumentacijskimi standardi iz 243. do 246. člena Delegirane uredbe tako, da je postopek pregleden.

(2)

Zavarovalnica v dokumentacijo vključi pridobljene predpostavke in njihovo pomembnost, sodelujoče strokovnjake, predvideno uporabo ter obdobje veljavnosti.

(3)

Zavarovalnica v dokumentacijo vključi utemeljitev mnenja, vključno s podlago uporabljenih informacij, ki je dovolj podrobna, da zagotavlja preglednost predpostavk, postopka in meril za izbiro predpostavk oziroma neupoštevanje drugih možnosti.

(4)

Zavarovalnica zagotovi, da uporabniki pomembnih predpostavk dobijo jasne in celovite pisne informacije o navedenih predpostavkah.

21. člen

(preverjanje ustreznosti določanja predpostavk)

(1)

Zavarovalnica zagotovi preverjanje ustreznosti postopka za izbiro predpostavk in uporabo strokovne ocene v skladu s standardi validacije iz 241. in 242. člena Delegirane uredbe.

(2)

Zavarovalnica zagotovi dokumentiranje postopka, orodij za preverjanje ustreznosti predpostavk in uporabe strokovne ocene.