Odločba o tem, da so izpodbijane določbe zakona o graditvi objektov v skladu z ustavo, vendar pa je ta zakon neustaven, kolikor ne določa roka oziroma načina za prilagoditev na nove izobrazbene pogoje in razmere za tiste, ki so prej lahko opravljali dela odgovornega projekta oziroma strokovno vodili gradnjo objektov občanov in civilnih pravnih oseb

4294. Odločba o tem, da so izpodbijane določbe zakona o graditvi objektov v skladu z ustavo, vendar pa je ta zakon neustaven, kolikor ne določa roka oziroma načina za prilagoditev na nove izobrazbene pogoje in razmere za tiste, ki so prej lahko opravljali dela odgovornega projekta oziroma strokovno vodili gradnjo objektov občanov in civilnih pravnih oseb

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobude Janeza Božiča iz Ljubnega ob Savinji in drugih, na seji dne 19. novembra 1998

Določbe 26., 26.a, 26.b, 29., 49., 51., 63, 76.b, 100.c in 100.e člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 40/94 – odl. US, 69/94 – odl. US in 59/96) niso v neskladju z ustavo.

Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Uradni list RS, št. 35/98) ni v neskladju z ustavo.

Zakon o graditvi objektov je v neskladju z ustavo, kolikor ne določa roka za prilagoditev na nove izobrazbene pogoje projektiranja tistim posameznikom, ki so do uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi obrektov (Uradni list RS, št. 59/96) izpolnjevali pogoje za opravljanje del odgovornega projektanta po tretjem odstavku 28. člena in projektanta po 79. členu zakona o graditvi objektov. Zakon o graditvi objektov je v neskladju z ustavo tudi, kolikor ne določa roka za prilagoditev ali druge vrste možnosti za prilagoditev na nove razmere za tiste tehnike s srednješolsko izobrazbo, ki so do uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov izpolnjevali pogoje za strokovno vodstvo pri gradnji objektov občanov in civilnih pravnih oseb.

Zakonodajalec mora ugotovljena neskladja z ustavo odpraviti v enem letu od dneva objave te odločbe v Uradnem listu RS.

Do odprave ugotovljenih neskladnosti zakona o graditvi objektov z ustavo lahko posamezniki iz tretje točke tega izreka še nadalje opravljajo dela odgovornega projektanta po 26. členu oziroma odgovorno vodenje del po drugem odstavku 51. člena zakona o graditvi objektov.

Ustavno sodišče je v navedeni zadevi prvi pobudi Janeza Božiča iz Ljubnega ob Savinji in drugih pridružilo poznejše pobude Romana Omerzuja iz Celja, prej vodeno pod številko U-I-25/97, Marjana Grešaka iz Laškega, prej št. U-I-66/97, Oskarja Birsa iz Dobravelj, prej št. U-I-95/97 ter pobudo Jadrana Guština iz Sežane in drugih, ki jih zastopa Majda Škrlj, odvetnica v Sežani, prej št. U-I-108/97. Po sprejemu teh pobud s sklepoma ustavnega sodišča št. U-I-14/97 z dne 3. 4. 1997 in št. U-I-108/97 z dne 10. 6. 1997 je ustavno sodišče navedeni zadevi pridružilo še naslednje pobude, ki izpodbijajo iste zakonske določbe zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO): pobudo Antona Kokelja iz Trebnjega, in drugih, prej št. U-I-114/97, pobudo Janeza Beleta iz Novega mesta in drugih, prej št. U-I- 198/97, ter pobude gospodarskih družb Tomi Kastelec, d.n.o., Novo mesto (prej št. U-I-72/98), Obnova Kočevje, d.o.o. (prej št. U-I-87/98), Terca, d.o.o., Trebnje (prej št. U-I-97/98), Begrad, d.d., Črnomelj (prej št. U-I-103/98) in pobudo Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto, p.o. (prej št. U-I-116/98). Ustavno sodišče je zadevi pridružilo tudi dve pobudi, ki izpodbijata pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije, izdan na podlagi ZGO: pobudo Bojana Dolenca iz Dan pri Sežani in drugih, doslej št. U-I-337/98, in pobudo B.J. Projekt Biro Branko Šutila, s.p. iz Solkana, doslej št. U-I-344/98.

Ustavno sodišče je s sklepom z dne 3. 4. 1997 do končne odločitve začasno zadržalo izvrševanje petega odstavka 26.a člena in 29. člena ZGO. S sklepom z dne 28. 10. 1998 je sodišče začasno zadržalo tudi izvrševanje navedenega pravilnika v delu, v katerem onemogoča opravljanje del odgovornega projektiranja tistim inženirjem z višjo izobrazbo in tistim osebam s srednješolsko izobrazbo, ki so pogoje za opravljanje del odgovornega projektanta izpolnjevali pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 56/95, v nadaljevanju: ZGO-B).

Navedbe pobudnikov

Vsi pobudniki izpodbijajo določbe ZGO, ki so bile spremenjene z ZGO-B. Pobudnika Janez Božič in Jože Vrečko v svoji pobudi navajata, da jima je z ZGO-B spremenjeni 29. člen ZGO tako rekoč čez noč onemogočil opravljanje del odgovornega projektiranja. Člen 29 namreč določa, da mora imeti odgovorni projektant naziv diplomiranega inženirja ustrezne smeri, medtem ko naj bi po prej veljavnih določbah ZGO zadostovala nižja stopnja izobrazbe. Ob tem ta pobudnika zatrjujeta, da je 29. člen ZGO v nasprotju s 26.a, 26.b in 100.e členom ZGO: ti naj bi omogočali vpis v imenik pooblaščenih inženirjev in s tem status odgovornega projektanta že inženirjem s VI. stopnjo izobrazbe in več kot desetletnimi delovnimi izkušnjami.

Pobudnik Roman Omerzu navaja, da je bil z ZGO-B razveljavljen prejšnji 28. člen ZGO (v nadaljevanju: ZGO-84); ta je določal, da pogoje glede strokovne izobrazbe in usposobljenosti odgovornih projektantov za posamezne vrste tehnične dokumentacije uredi projektivna organizacija z notranjim aktom. Po uveljavitvi ZGO-B naj bi to ne bilo več mogoče. Pobudnik ima V. stopnjo izobrazbe (je gradbeni tehnik) in strokovni izpit, kar mu je po dosedanji zakonodaji omogočalo opravljanje nalog odgovornega projektiranja. Ker po navedeni spremembi ZGO pogojev za opravljanje nalog odgovornega projektiranja ne izpolnjuje več, ne more biti več odgovorni projektant.

Pobudnik Marjan Grešak navaja, da ga pogoji, ki jih postavlja novi 29. člen, kot samostojnega podjetnika silijo v to, da bo moral v bodoče za opravljanje nalog odgovornega projektiranja zaposliti inženirja ustrezne izobrazbe ali pa z njim skleniti delovno pogodbo – to pa bo bistveno podražilo projekte. Ob tem navaja, da je ZGO-B z izpodbijanim 29. členom izničil vse znanje in izkušnje, ki so si jih projektanti pridobili s študijem in delom, in inženirjem vseh strok onemogočil samostojno delo na področju projektiranja. Zakon bi moral po njegovem pri ureditvi projektiranja priznati tudi delovne izkušnje.

Pobudnik Oskar Birsa, po stopnji izobrazbe inženir, k zgornjim navedbam dodaja, da ima pogoje za odgovornega projektanta od leta 1980 (še po zakonu o graditvi objektov iz leta 1973) in da mu le-teh ZGO iz leta 1984 ni vzel. Po ZGO-84 je bila zaposlitev dveh diplomiranih inženirjev pogoj za registracijo projektivne organizacije, v ničemer pa naj ta pogoj ne bi posegal v pravice odgovornega projektanta – inženirja. Spremembe ZGO-B naj bi ogrozile njegovo delovno mesto. Ob tem naj bi ZGO-B različno obravnaval inženirje in inšpektorje (tretji odstavek 100.h člena ZGO), saj slednjim dovoljuje delovanje pod enakimi pogoji še pet let, kar naj bi pomenilo, da država svoje uslužbence postavlja v boljši položaj kot inženirje, zaposlene v gospodarstvu.

Pobudnik Anton Kokelj in drugi pobudniki iz pridružene zadeve št. U-I-114/97 ob že navedenih trditvah navajajo, da naj bi šlo pri novem 29. členu ZGO za kršitev svobodne gospodarske pobude iz 74. člena ustave.

Jadran Guštin in drugi pobudniki v pridruženi zadevi št. U-I-108/97 so samostojni podjetniki s srednješolsko ali višješolsko izobrazbo, ki se ukvarjajo s projektiranjem, gradnjo ali s strokovnim nadzorom nad izvedenimi deli v gradbeništvu, oziroma so zaposleni v gradbenih podjetjih na delovnih mestih, kjer se opravljajo našteta dela. Navajajo, da so jih zvišane izobrazbene zahteve za opravljanje teh del, uvedene s ZGO-B, spravile v položaj, ko je opravljanje njihove dejavnosti oziroma njihovega poklica v nevarnosti. Tako naj bi prvi odstavek 26. člena ZGO sedaj preprečeval samostojnim podjetnikom, ki nimajo visokošolske izobrazbe, da registrirajo dejavnost projektiranja, medtem ko naj bi jim prvi odstavek 26.b člena preprečeval opravljanje projektiranja, saj naj se ne bi mogli več vpisati v imenik pooblaščenih inženirjev. Ob tem ti pobudniki izpodbijajo tudi določbo drugega odstavka 51. člena ZGO. Ta določa, da je lahko odgovorni vodja del le diplomirani inženir ali inženir ustrezne stroke. S tem naj bi spravil v nevarnost predvsem gradbenike s srednješolsko izobrazbo, saj naj bi ti ne mogli več biti odgovorni vodje del za celotne projekte. Pobudniki izpodbijajo tudi drugi in tretji odstavek 63. člena ZGO: ti določbi naj bi onemogočali izvajanje strokovnega nadzorstva podjetjem in posameznikom, ki so to dejavnost lahko opravljali do sprejetja ZGO-B. Pobudniki menijo, da so te določbe v nasprotju z določbo 49. člena ustave o svobodi dela, z ustavno pravico do socialne varnosti iz 50. člena ustave, z določbo o svobodni gospodarski pobudi iz 74. člena ustave in z ustavno prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena ustave.

Ob tem navedeni pobudniki kot neustaven izpodbijajo tudi drugi odstavek 49. člena ZGO, saj naj bi bila določba o tem, da lahko gradi objekt do površine 250 m2 za lastne potrebe kdorkoli, v nasprotju s pretiranimi izobrazbenimi zahtevami, ki jih za gradnjo istih objektov ZGO terja od izvajalskih podjetij. Šlo naj bi za nasprotje z določbami 49., 50. in 74. člena ustave. Ob tem pobudniki izpodbijajo v povezavi z navedenimi določbami tudi 100.c člen ZGO, saj ta zahteva uskladitev ustanovitvenih in drugih aktov oseb, ki opravljajo dejavnost projektiranja, inženiringa ali gradbeno dejavnost, z določbami ZGO v 9 mesecih od uveljavitve ZGO-B. Pobudniki predlagajo razveljavitev izpodbijanih zakonskih določb.

Pobudnik Janez Bele in drugi pobudniki v pridruženi zadevi št. U-I-198/97 ob že navedenih argumentih navajajo, da so lahko po ZGO-84 gradbene organizacije ne glede na določbo četrtega odstavka 51. člena v svojih aktih določale pogoje, ki so delavcem s srednješolsko izobrazbo omogočali izvajanje kompletnih gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del. Enaka praksa naj bi veljala tudi za nadzor nad gradnjo.

Pobudnice gospodarske družbe Obnova Kočevje, d.o.o., Tomi Kastelec, d.n.o, Terca, d.o.o, Begrad, d.d. in Vodnogospodarsko podjetje, p.o. delno ponavljajo že navedene trditve in dodajajo, da je bilo v ZGO-84 s 50. členom delovnim organizacijam dovoljeno, da registrirajo za gradnjo objektov tudi delavce s končano srednjo gradbeno šolo z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj tremi leti delovnih izkušenj. Pogoje glede izobrazbe, usposobljenosti in obsega pooblastil ter morebitne posebne pogoje za odgovorne vodje gradbišč itn. so uredile izvajalske organizacije z internimi akti (51. člen ZGO-84). Na mesta odgovornih del naj bi bili tako zaposlovali preverjene tehnike iz operative. Organizacijsko prezahtevno naj bi namreč bilo, da bi za vsako vrsto del – zemeljska, betonska, tesarska, izolacijska itd. – angažirali posebnega vodjo del. Prav tako naj bi ob sedanjem stanju v gradbeništvu ne bilo mogoče zahtevati, da bi morali biti odgovorni vodje del ali izvajalci strokovnega nadzora samo gradbeni ali diplomirani gradbeni inženirji.

Pobudniki Bojan Dolenc in drugi ter BJ. Projekt Biro Branko Šutila, s.p. izpodbijajo tudi ustavnost in zakonitost pravilnika o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije. Po njihovem mnenju pravilnik tistim, ki nimajo zahtevane izobrazbe po navedenih določbah ZGO, ne dovoljuje, da bi postali člani Inženirske zbornice in si pridobili identifikacijske številke. S tem naj bi Ministrstvo za okolje in prostor obšlo sklep ustavnega sodišča o začasnem zadržanju z dne 3. 4. 1997.

Ustavno sodišče je ob navedenih pobudah prejelo še večje število mnenj, ki so jih v zvezi s pobudami in v njihovo podporo poslali posamezniki in pravne osebe, ki se ukvarjajo s projektiranjem in graditvijo objektov. Obsežne dodatne navedbe pobudnikov in mnenj v njihovo podporo lahko strnemo v nekaj bistvenih zaključkov: po njihovem mnenju naj bi bilo sedanje zahteve ZGO glede zaposlovanja ustrezno izobraženih odgovornih projektantov in vodje gradbišč v praksi izredno težko uresničevati. Firme, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi, naj bi imele velike težave z angažiranjem teh kadrov. Teh naj bi ne bilo dovolj, oziroma se nočejo zaposliti kot odgovorni vodje del na gradbiščih. Poleg tega naj bi večina inženirjev in diplomiranih inženirjev za odgovorno vodenje del na gradbiščih tudi strokovno sploh ne bila bolje usposobljena od sedanjih tehnikov oziroma naj bi za to ne imeli potrebnih izkušenj. Tisti, ki so do sedaj opravljali ta dela, naj bi se kljub zakonsko pomanjkljivi izobrazbi zaradi dolgoletne prakse na gradbiščih bolje spoznali na ta dela kot inženirji oziroma diplomirani inženirji. Pobudniki poudarjajo tudi, da predhodni rok ki jim ga je nudil ZGO-84 (tj. do konca leta 1995), ni bil dovolj dolg, saj višješolski in visokošolski izobraževalni sistem ni bil prilagojen novim potrebam in ni omogočal, da bi se tehniki s srednješolsko izobrazbo v tem času lahko (ob delu) ustrezno izobrazili.

Odgovori nasprotnih udeležencev