Odločba o razveljavitvi Odloka o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19 z odložnim rokom in odločba o razveljavitvi 2. člena, prvega in drugega odstavka 3. člena, 4. člena ter prvega in drugega odstavka 5. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 v delu, v katerem določajo obdelavo osebnih podatkov, z odložnim rokom

1377. Odločba o razveljavitvi Odloka o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19 z odložnim rokom in odločba o razveljavitvi 2. člena, prvega in drugega odstavka 3. člena, 4. člena ter prvega in drugega odstavka 5. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 v delu, v katerem določajo obdelavo osebnih podatkov, z odložnim rokom

Številka: U-I-180/21-34

Datum: 14. 4. 2022

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Informacijskega pooblaščenca, na seji 14. aprila 2022

Odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 126/21) se razveljavi.

Razveljavitev iz prejšnje točke izreka začne učinkovati eno leto po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Člen 2, prvi in drugi odstavek 3. člena, 4. člen ter prvi in drugi odstavek 5. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 22/22, 29/22, 37/22 in 51/22) se v delu, v katerem določajo obdelavo osebnih podatkov, razveljavijo.

Razveljavitev iz prejšnje točke izreka začne učinkovati eno leto po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zahteva za oceno ustavnosti 2. člena, prvega in drugega odstavka 3. člena, 4. člena, prvega in drugega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 8. člena in drugega odstavka 16. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21), 2. člena, prvega in drugega odstavka 5. člena, 6. člena, prvega in drugega odstavka 7. člena ter tretjega in sedmega odstavka 8. člena Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/21, 155/21, 170/21 in 171/21) in prvega stavka drugega odstavka 3. člena Odloka o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 129/21, 132/21, 135/21, 140/21, 146/21 in 149/21) se zavrže.

Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 122/21, 124/21, 126/21 in 129/21), Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 129/21), Odloka o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 132/21 in 135/21), Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 129/21, 132/21 in 136/21), Odloka o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov (Uradni list RS, št. 132/21 in 135/21), Odloka o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 132/21 in 135/21), Odloka o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 132/21 in 135/21), Odloka o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 129/21, 132/21, 135/21), Odloka o omejitvah in načinu izvajanja ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno potrošnikom na področju voznikov in vozil v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 132/21 in 135/21), Odloka o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 132/21 in 135/21), Odloka o določitvi začasnih pogojev za izvajanje dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 132/21, 133/21 in 135/21) in Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 146/21) se ustavi.

Informacijski pooblaščenec vlaga na podlagi šeste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti odlokov, ki jih je sprejela Vlada v zvezi z načinom ugotavljanja izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi s COVID-19 (v nadaljevanju pogoj PCT). Aktivno procesno legitimacijo utemeljuje z vodenjem inšpekcijskega postopka št. 0610-198/2021 zoper Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ), v katerem je podvomil o ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih odlokov.

Predlagatelj je med postopkom zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti še dopolnjeval tako, da je bodisi predlagal presojo ustavnosti in zakonitosti tudi novo sprejetih odlokov, ki so nadomestili izpodbijane odloke, bodisi je umaknil prej vložene vloge. (Glej opombo 1) Predlagatelj izpodbija, upoštevaje razširitve in umike, naslednje odloke:

– Odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 126/21 – v nadaljevanju Odlok 126/21),

– 2. člen, prvi in drugi odstavek 3. člena, 4. člen ter prvi in drugi odstavek 5. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 22/22, 29/22, 37/22 in 51/22 – v nadaljevanju Odlok 22/22),

– 2. člen, prvi in drugi odstavek 3. člena, 4. člen, prvi in drugi odstavek 5. člena, tretji odstavek 8. člena in drugi odstavek 16. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21 – v nadaljevanju Odlok 174/21),

– 2. člen, prvi in drugi odstavek 5. člena, 6. člen, prvi in drugi odstavek 7. člena ter tretji in sedmi odstavek 8. člena Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/21, 155/21, 170/21 in 171/21 – v nadaljevanju Odlok 147/21) in

– prvi stavek četrtega odstavka 3. člena Odloka o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 129/21, 132/21, 135/21, 140/21 in 146/21 – v nadaljevanju Odlok 129/21).

Izpodbijanim odlokom očita kršitev prvega in drugega odstavka 38. člena Ustave. Zatrjuje tudi kršitev 1., 2., 3., 32., 42., 120. in 153. člena Ustave. Meni, da je presoja ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega Odloka 126/21 neločljivo povezana z drugimi izpodbijanimi odloki, s katerimi je Vlada uredila način ugotavljanja izpolnjevanja pogoja PCT. Zatrjuje, da izpodbijani odloki določajo obdelavo osebnih podatkov. To po njegovi oceni izhaja izrecno že iz Odloka 126/21. Da je predvidena obdelava osebnih podatkov, izhaja tudi iz drugih izpodbijanih odlokov, ki določajo, da odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, izpolnjevanje pogoja PCT preverijo na vstopnih točkah. To preverjanje poteka z uporabo aplikacije za odčitavanje QR kode (v nadaljevanju aplikacija) ali z vpogledom v potrdilo oziroma dokazilo. Oboje vključuje obdelavo osebnih podatkov. Predlagatelj meni, da izpodbijana ureditev predvideva obdelavo posebne vrste osebnih podatkov, in sicer podatkov o zdravju. Ti pa po 9. členu Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4. 5. 2016 – v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) uživajo višjo zaščito.

Predlagatelj opozarja, da iz izpodbijane ureditve ni razviden končni nabor osebnih podatkov, ki se lahko obdelujejo, kar je v neskladju z 38. členom Ustave. Izjema velja le za preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT z digitalnim COVID potrdilom EU. Nabor osebnih podatkov v zvezi s tem potrdilom je taksativno določen v prilogi Uredbe (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (UL L 211, 15. 6. 2021 – v nadaljevanju Uredba (EU) 2021/953).

Uredba (EU) 2021/953 po predlagateljevi oceni sicer določa pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, potrebnih za izdajo takih potrdil, ter za obdelavo informacij, potrebnih za preverjanje in potrditev verodostojnosti in veljavnosti takih potrdil, ob upoštevanju Splošne uredbe o varstvu podatkov, vendar zgolj za namene prehajanja meja med državami članicami. Predlagatelj navaja, da Uredba (EU) 2021/953 sicer predvideva, da lahko država članica osebne podatke, vsebovane na digitalnem COVID potrdilu EU, obdeluje tudi za druge namene. Vendar pa, upoštevaje 48. uvodno izjavo Uredbe (EU) 2021/953, to lahko stori le, če je pravna podlaga za tovrstno obdelavo, vključno s povezanimi obdobji hrambe, določena v nacionalnem pravu, ki mora biti skladno s pravom Unije o varstvu podatkov ter z načeli učinkovitosti, nujnosti in sorazmernosti ter bi moralo vsebovati določbe, s katerimi bi bili jasno določeni področje uporabe in obseg obdelave, poseben namen, kategorije subjektov, ki lahko preverjajo potrdilo, ter ustrezni zaščitni ukrepi za preprečevanje diskriminacije in zlorab, pri čemer se upoštevajo tveganja za ogrožanje pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Odlok 126/21 naj ne bi predvidel obdelave osebnih podatkov le ob preverjanju digitalnega COVID potrdila EU, temveč tudi že v predhodni fazi. Ta poteka, kot navaja predlagatelj, v ozadju informacijskega sistema, čeprav je za uporabnike aplikacije takšna obdelava nezaznavna, in ne glede na dejstvo, da se aplikacija neposredno ne povezuje z nobeno izmed zbirk osebnih podatkov, katerih upravljavec je NIJZ. NIJZ je po predlagateljevi oceni upravljavec osebnih podatkov tako v fazi njihove obdelave, ki poteka v ozadju informacijskega sistema, na katerem sloni aplikacija, kot tudi v fazi preverjanja pogoja PCT z aplikacijo, ki določa, kateri podatki bodo po branju QR kode izpisani na zaslonu mobilne naprave. Od tehničnih nastavitev delovanja aplikacije je namreč odvisno, katere podatke bo aplikacija uporabniku prikazala ter ali bodo ti podatki točni in verodostojni. Predlagatelj meni, da tudi Odlok 126/21 v prvem odstavku 2. člena določa, da je NIJZ upravljavec osebnih podatkov, ker določa, da aplikacijo zagotavlja in z njo upravlja NIJZ. Njegova vloga upravljavca pa se konča v trenutku, ko aplikacija prikaže osebne podatke. Od tega trenutka dalje oseba, ki preverja izpolnjevanje pogoja PCT, postane uporabnik, kot ga opredeljuje Splošna uredba o varstvu podatkov.

Predlagatelj opozarja, da drugi odstavek 2. člena Odloka 126/21 sicer določa, da se preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT lahko opravi, kadar je iz dejanj oziroma ravnanj osebe mogoče zanesljivo sklepati, da je ta privolila v vpogled v svoje osebne podatke. Po njegovi oceni taka privolitev ni ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov. V zvezi s tem opozarja na zahteve iz 7. in 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Predlagatelj dalje opozarja na ustaljeno ustavnosodno presojo, po kateri je poseg v pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave dopusten le, če so v zakonu določno opredeljeni podatki, ki se smejo zbirati in obdelovati, namen, za katerega jih je dovoljeno uporabiti, nadzor nad njihovim zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov. Izpodbijani odloki naj ne bi temeljili na takšni zakonski podlagi. Ker je Vlada z izpodbijanimi odloki, in ne zakonodajalec z zakonom, določila zbiranje, obdelovanje in namen uporabe osebnih podatkov, naj bi s tem kršila drugi odstavek 38. člena Ustave. V tem naj bi bile tudi kršitev drugih človekovih pravic, in sicer kršitev pravice do svobode gibanja (32. člen Ustave) in pravice do zbiranja in združevanja (42. člen Ustave).

Predlagatelj meni, da so tudi v obravnavani zadevi, upoštevaje merila, ki jih je vzpostavilo Ustavno sodišče, izpolnjeni pogoji za presojo predpisov, ki so sicer prenehali veljati. Zaradi časovno omejene veljavnosti nekaterih izpodbijanih odlokov meni, da Ustavno sodišče ne more opraviti vsebinske presoje predpisov v času njihove veljavnosti, hkrati pa meni, da zahteva odpira pomembno precedenčno ustavnopravno vprašanje, saj gre za vprašanje ustavne skladnosti izpodbijanih odlokov z 38. členom Ustave, s katerimi Vlada posega v ustavno zavarovano pravico do varstva osebnih podatkov. Predlagatelj meni, da se bo to vprašanje lahko uveljavilo tudi glede prihodnjih aktov enake narave in primerljive vsebine.

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti in njene dopolnitve so bile posredovane Vladi, ki je nanje odgovorila. (Glej opombo 2) Vlada navaja, da pravica do zdravstvenega varstva, ki je določena v 51. členu Ustave, varuje eno najpomembnejših vrednot, človekovo zdravje. Država ima pozitivno obveznost zagotavljati pravico do zdravstvenega varstva in tudi pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter pravico do dostopa do zdravstvene obravnave. Te pravice mora zagotavljati država tudi v času širjenja bolezni COVID-19. Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21 – v nadaljevanju ZNB) je osrednji pravni akt s področja nalezljivih bolezni.

Z določitvijo obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT za posameznika in obveznosti ponudnikov storitev, da obveznost izpolnjevanja pogoja PCT javno objavijo in preverijo izpolnjevanje tega pogoja, naj bi Vlada sledila cilju varovanja javnega zdravja ob čim manjšem poseganju v ustavno varovani pravici posameznikov do svobode gibanja in združevanja. Vlada pojasnjuje, da 3. in 9. člen ZNB predvidevata sprejetje in izvajanje splošnih in posebnih ukrepov za preprečevanje nalezljivih bolezni in njihovo obvladovanje ter osebe, ki so te ukrepe dolžne izvajati. Med drugim je predviden tudi ukrep kontrole vstopa v prostore, kamor sodi tudi preverjanje pogoja PCT. Odlok 126/21 naj bi bil potreben za izvajanje drugih odlokov, v katerih je določeno izpolnjevanje pogoja PCT. Vlada meni, da izpodbijani odloki sledijo legitimnemu cilju ohranjanja delujočega sistema zdravstvenega varstva in da pomeni določitev izpolnjevanja pogoja PCT sorazmeren poseg v človekove pravice iz 32., 42. in 57. člena Ustave.

Vlada se ne strinja s predlagateljem, da so izpodbijani odloki v neskladju s pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave. Meni, da je na podlagi točke (a) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov dopustna obdelava osebnih podatkov, če je posameznik v to privolil. Dopustna naj bi bila obdelava tudi posebne vrste osebnih podatkov, med katere sodijo tudi podatki v zvezi z zdravjem, če je posameznik dal izrecno privolitev v obdelavo osebnih podatkov (točka (a) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Takšno privolitev po oceni Vlade vsebuje drugi odstavek 2. člena Odloka 126/21. Vlada se sklicuje tudi na točko (i) 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov dopušča tudi v primerih, ko je obdelava potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot sta zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti.

Vlada podrobno pojasnjuje tudi delovanje aplikacije in obseg obdelave osebnih podatkov. Aplikacija je namenjena pretvorbi podatkov iz zapisa QR kode v človeku berljiv zapis. Uporabniku aplikacije se s skeniranjem QR kode prikažejo status potrdila, osebno ime in priimek ter letnica rojstva osebe. Ti podatki naj se ne bi shranjevali na napravi in naj se ne bi pošiljali NIJZ in naj se ne bi obdelovali za druge namene. Aplikacijo je razvil NIJZ na podlagi odprtokodne rešitve, ki jo zagotavlja pogodbeni izvajalec Evropske komisije in naj bi bila primerljiva s podobnimi aplikacijami, ki so jih razvile in jih uporabljajo druge države članice EU. Uporaba aplikacije naj ne bi pomenila, da osebne podatke obdelujejo zdravstvene ustanove ali državni organi. Šlo naj bi zgolj za informacijsko orodje, ki upravljavcem oziroma uporabnikom omogoča učinkovito preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT. Obdelava osebnih podatkov, ki so del QR kode, naj bi se izvajala lokalno na napravah, na katerih je aplikacija nameščena. Po mnenju Vlade predlagatelj zmotno razume, da se osebni podatki obdelujejo tudi v predhodni fazi, ko aplikacija šele preverja podatke, ki so na digitalnem COVID potrdilu EU. Vlada zatrjuje, da aplikacija ni povezana z drugimi zbirkami osebnih podatkov in lahko deluje tudi brez medomrežne povezave. Povezovanje z medomrežjem naj bi le zagotavljalo, da se osvežujejo seznam zaupanja vrednih digitalnih potrdil, s katerimi so lahko podpisana digitalna COVID potrdila EU, in pravila za preverjanje veljavnosti, ki veljajo v Sloveniji.

Vlada navaja, da je uvedba pogoja PCT po mnenju zdravstvene stroke učinkovit ukrep za zajezitev in obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, hkrati pa zagotavlja uživanje drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Če Vlada ne bi sprejela odlokov, s katerimi je določila obveznost izpolnjevanja pogoja PCT v povezavi z Odlokom 126/21, bi to pomenilo nepopravljive škodljive posledice, ki bi bile hujše kot morebitne škodljive posledice izpodbijanih odlokov.

Vlada meni, da izpodbijani odloki sicer pomenijo omejitev pravice do svobode gibanja iz 32. člena Ustave ter pravice do zbiranja in združevanja iz 42. člena Ustave, vendar je v 3., 4., 9., 31., 32. in 39. členu ZNB podlaga za njihovo omejevanje. Meni, da so izpodbijani odloki skladni tudi s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, na podlagi katerih mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Z določitvijo obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT je tako Vlada zagotovila cilja varovanja javnega zdravja in življenja, hkrati pa sorazmerno posegla v pravico do svobode gibanja in pravico do zbiranja in združevanja. Vlada opozarja tudi, da Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-79/20 z dne 13. 5. 2021 (Uradni list RS, št. 88/21) ni razveljavilo 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB, ki sta podlaga za sprejetje nekaterih izpodbijanih odlokov.

Vlada navaja, da z izpodbijanimi odloki tudi ni kršila načela legalitete iz 120. člena Ustave, načel pravne države in delitve oblasti. Iz prakse Ustavnega sodišča naj bi izhajalo stališče, da sicer upravni organi nimajo pravice izdajati predpisov brez vsebinske podlage v zakonu, vendar pa izrecno pooblastilo v zakonu ni potrebno. Vlada meni, da se izvršilni predpis lahko izda ne samo »na podlagi« določbe, ampak tudi »v zvezi z« določbo, ki je povezana z vsebino splošnega pooblastila. Predpis se lahko izda, če za to pristojni organ oceni, da je to v danem primeru potrebno za izvrševanje ene ali več zakonskih določb. V zvezi s tem se Vlada sklicuje na Nomotehnične smernice Službe Vlade za zakonodajo iz leta 2018.

Mnenje Vlade je bilo predloženo predlagatelju, ki je nanj odgovoril. Ne strinja se s stališčem Vlade, da so določbe ZNB ustrezna pravna podlaga za izdajo izpodbijanih aktov. Opozarja, da je Vlada z določitvijo in načinom preverjanja izpolnjevanja pogoja PCT določila tudi obdelavo osebnih podatkov in s tem posegla v pravico do varstva osebnih podatkov. Določbe ZNB, ki jih Vlada navaja kot podlago za poseg v pravico do varstva osebnih podatkov, ne določajo, kateri osebni podatki se smejo zbirati in obdelovati, za kakšen namen jih je dovoljeno uporabiti ter kdo jih obdeluje. Vlada naj bi z izpodbijanimi odloki, kot podzakonskim predpisom, izvirno uredila omejitev pravice do varstva osebnih podatkov, kar naj bi bilo v neskladju z drugim odstavkom 38. člena Ustave.

Predlagatelj meni, da privolitev osebe v obdelavo osebnih podatkov v 2. členu Odloka 126/21 ne more pomeniti zakonite obdelave osebnih podatkov. Veljavna privolitev je lahko le prostovoljna. V zvezi s tem se predlagatelj sklicuje na 43. uvodno izjavo Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da za zagotovitev, da je privolitev dana prostovoljno, privolitev ne bi smela biti veljavna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v posebnem primeru, ko obstaja očitno neravnotežje med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem, zlasti kadar je upravljavec javni organ in je zato malo verjetno, da je bila privolitev dana prostovoljno v vseh okoliščinah te specifične situacije.

Glede navedbe Vlade, da je točka (i) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pravna podlaga za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, predlagatelj opozarja, da to drži zgolj v primeru, če temelji na podlagi prava Unije ali prava države članice. Upoštevaje 38. člen Ustave, je to lahko le zakon.

Predlagatelj v zvezi z delovanjem aplikacije dodaja, da obdelava osebnih podatkov naj ne bi potekala zgolj z uporabo aplikacije, temveč tudi z vpogledom v druga dokazila, ki so navedena z odloki Vlade.

Predlagatelj se tudi ne strinja s stališčem Vlade, da 31. in 32. člen ZNB vzpostavljata pravno podlago za določitev omejitve gibanja in združevanja ter obdelave osebnih podatkov. Vlada Odloka 147/21, s katerim je uredila ukrep presejalnega testiranja in ki je pomenil omejitev gibanja in združevanja ter obdelavo osebnih podatkov, ni določila na podlagi 32. člena ZNB, temveč na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 39. člena Ustave. Tudi če bi citirana člena bila pravna podlaga za sprejetje navedenega odloka, pa predlagatelj meni, da ne dosegata tiste vsebine podlage v zakonu, ki podeljuje izvršilni veji pooblastilo za omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.