Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo

540. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo

Na podlagi osmega odstavka 4. člena in tretjega odstavka 5. člena ter za izvrševanje 4. člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18 in 204/21) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo

V Uredbi o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo (Uradni list RS, št. 47/18, 191/20 in 36/21) se 7. člen spremeni tako, da se glasi:

(dodana vrednost na zaposlenega)

Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, da je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije višja od dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge, se primerja predvidena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z doseženo dodano vrednostjo na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge.

Za ugotavljanje povišanja dodane vrednosti v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije glede na dodano vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge se primerja dosežena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z doseženo dodano vrednostjo na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge.

Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, da je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije višja od povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča, se primerja predvidena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, s povprečno dodano vrednostjo na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča, na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti na ravni štirimestne številčne šifre klasifikacije gospodarske dejavnosti NACE Revizija 2, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L št. 393 z dne 30. 12. 2006, str.1), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241).

Za ugotavljanje višje dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije glede na povprečno dodano vrednost na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča, se primerja dosežena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z zadnjim razpoložljivim podatkom o povprečni dodani vrednosti na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča.«.

Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:

(podrobnejša opredelitev pogojev za dodelitev spodbude iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost)

Energetska učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v širitev zmogljivosti gospodarske družbe ali v bistveno spremembo v celotnem proizvodnem procesu gospodarske družbe izkazana, če se poraba energije pri proizvodnji obstoječega proizvoda ali procesu ali storitvi zmanjša vsaj za 10 %.

Energetska učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v vzpostavitev nove gospodarske družbe ali v diverzifikacijo proizvodnje gospodarske družbe v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v gospodarski družbi, izkazana, če je iz investicijske dokumentacije razviden nakup strojev in opreme, ki mora biti skladna z najvišjimi energetskimi standardi oziroma se nanaša na najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja okoljskega odgovornega ravnanja mora investitor ali prejemnik spodbude predložiti strategijo oziroma akcijski načrt okoljsko odgovornega ravnanja.

Snovna učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v širitev zmogljivosti gospodarske družbe ali v bistveno spremembo v celotnem proizvodnem procesu gospodarske družbe izkazana, če se poraba materialov oziroma surovin pri proizvodnji obstoječega proizvoda ali procesu ali storitvi zmanjša vsaj za 10 %.

Snovna učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v vzpostavitev nove gospodarske družbe ali v diverzifikacijo proizvodnje gospodarske družbe v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v gospodarski družbi, izkazana, če je iz investicijske dokumentacije razviden nakup strojev in opreme, ki so skladni z najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja ocenjenih točk iz naslova meril, ki prispevajo k zelenemu prehodu, se upošteva vsota ocenjenih točk pri merilih, po katerih se presoja okoljski vidik investicije iz tretjega odstavka 8. člena te uredbe.

Šteje se, da je investicija izvedena v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, če se ta ne nanaša na gospodarsko dejavnost, ki škoduje enemu izmed šestih okoljskih ciljev, na podlagi Obvestila Komisije Tehnične smernice za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z Uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (UL C št. 58 z dne 18. 2. 2021, str. 1). Za investicijo in dejavnost, na katero se investicija nanaša, se šteje:

da bistveno škoduje blažitvi podnebnih sprememb, kadar vodi do znatnih emisij toplogrednih plinov;

da bistveno škoduje prilagajanju podnebnim spremembam, kadar vodi do povečanega škodljivega vpliva na podnebje (na sedanje in pričakovano stanje);

da bistveno škoduje trajnostni rabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar škoduje dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali dobremu okoljskemu stanju morskih voda;

da bistveno škoduje krožnemu gospodarstvu (vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem), kadar vodi do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov ali do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov ali kadar lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju;

da bistveno škoduje preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar vodi do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo;

da bistveno škoduje varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je bistveno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Evropske unije.«.

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

(vpliv investicije na regijo)

Investicija ima pozitiven vpliv na regijo, v kateri bo izvedena, iz ekonomskega, okoljskega, prostorskega in socialnega vidika, če seštevek točk pri posameznem vidiku investicije pomeni najmanj 10 odstotkov vseh točk posameznega vidika investicije.

Ekonomski vidik investicije se presoja glede na:

prednostna področja,