Nalaganje dokumenta...
Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 196-3898/2021, stran 12335 DATUM OBJAVE: 17.12.2021
RS 196-3898/2021
3898. Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk)
o razglasitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk)
Razglašam Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 9. decembra 2021.
Št. 003-02-3/2021-305
Ljubljana, dne 17. decembra 2021
Borut Pahor Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O DOLGOTRAJNI OSKRBI (ZDOsk)
O DOLGOTRAJNI OSKRBI (ZDOsk)
Prvi del
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1)
Ta zakon ureja sistem dolgotrajne oskrbe (v nadaljnjem besedilu: DO), pravice in obveznosti izvajalcev ter upravičencev do DO, naloge Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti v zvezi z DO ter vire in način financiranja DO v Republiki Sloveniji.
(2)
DO predstavlja niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
2. člen
(temeljna načela DO)
(1)
Z obveznim zavarovanjem za DO in iz naslova drugih finančnih virov ter po načelih univerzalnosti, solidarnosti in enakosti se zavarovanim osebam zagotavljajo pravice iz DO.
(2)
DO se organizira in opravlja v javnem interesu na način, ki zavarovanim osebam omogoča enako razpoložljivost, dostopnost, dosegljivost in kakovost storitev DO.
3. člen
(izvajanje javne službe)
(1)
DO je javna služba, ki se v obsegu in na način, ki ga določajo ta zakon in na njegovi podlagi sprejeti predpisi, izvaja v okviru javne mreže DO.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko DO, na podlagi dovoljenja iz 60. člena tega zakona, za opravljanje DO, opravljajo tudi druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki izvajajo dejavnost DO v obliki iz prve alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona izven javne mreže DO.
4. člen
(subsidiarna uporaba zakona, ki ureja splošni upravni postopek)
Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopke odločanja ministrstva, pristojnega za zdravje, ministrstva, pristojnega za socialno varstvo, in Zavoda za zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
5. člen
(opredelitev izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
Družinski član zavarovane osebe je:
-
zakonec, zunajzakonski partner, partner iz partnerske zveze ali nesklenjene partnerske zveze;
-
otrok;
-
pastorek;
-
starš (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere ter posvojitelj);
-
brat in sestra;
-
vnuk;
-
sorodnik v svaštvu do vštetega drugega kolena.
2.
Izvid je strokovno mnenje po specialistični obravnavi v skladu s predpisi s področja pacientovih pravic.
3.
Kakovostna dolgotrajna oskrba je tista, ki dosega celostno, strokovno, uporabniku prilagojeno dolgotrajno oskrbo, ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, neprekinjenost, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenost na uporabnika, njegovo aktivno vlogo ter se izvaja v skladu s strokovnimi standardi in najboljšimi praksami.
4.
Koncedent za opravljanje DO v instituciji je Republika Slovenija.
5.
Koncedent za opravljanje DO na domu je samoupravna lokalna skupnost.
6.
Koncesija je pooblastilo, ki se podeli izvajalcu DO v skladu z drugo in tretjo alinejo prvega odstavka 57. člena tega zakona.
7.
Koncesionar je izvajalec DO iz druge in tretje alineje prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki v koncesijskem razmerju pridobi pravico, da v svojem imenu in za svoj račun opravlja javno službo DO v določenem obsegu in obliki ter na določenem območju v javni mreži izvajalcev DO.
8.
Koordinator DO je strokovni delavec, zaposlen pri izvajalcu DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, odgovoren za pripravo izvedbenega načrta, zagotavljanje njegovega izvajanja in spremljanje ustreznosti oskrbljenosti uporabnikov DO.
9.
Načrt priporočenih storitev DO je nabor priporočenih storitev DO, ki izhaja iz individualne ocene upravičenosti do DO in potreb upravičenca do DO.
10.
Nadomestna oskrba je oskrba, ki se upravičencu zagotovi pri izvajalcu DO v instituciji, za čas trajanja načrtovane odsotnosti oskrbovalca družinskega člana.
11.
Ocenjevalna lestvica je enoten pripomoček za oceno upravičenosti zavarovane osebe do pravic iz DO.
12.
Odgovorni nosilec pri izvajalcu DO je direktor ali drug individualni poslovodni organ pri izvajalcu DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.
13.
Ponudnik storitev e-oskrbe je pravna oseba, ki za izvajanje storitev e-oskrbe pridobi dovoljenje za delo v skladu s predpisi s področja socialnega varstva.
14.
Upravičenec ali upravičenka do DO (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je zavarovana oseba, ki so ji priznane pravice iz tega zakona.
15.
Uporabnik ali uporabnica DO (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je upravičenec, ki koristi storitve iz DO.
16.
Vstopna točka za DO je organizacijska enota ZZZS, ki izvaja strokovne in upravno administrativne naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic zavarovanih oseb iz DO.
17.
Začasni denarni prejemek je denarna pravica iz DO, ki jo upravičenec, ki je se odločil za DO na domu ali v instituciji, prejema do vključitve v zagotavljanje nedenarnih pravic.
18.
Zdravstvena nega v DO predstavlja neakutne postopke in posege v zdravstveni negi pri upravičencih do DO s stabilnimi kroničnimi stanji, v povezavi z izvajanjem osnovnih dnevnih opravil.
19.
ZZZS številka je identifikacijska številka zavarovane osebe, ki jo ZZZS vodi v evidencah o zavarovanih osebah v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
6. člen
(naloge Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti)
(1)
Republika Slovenija uresničuje svoje naloge na področju DO s tem, da:
1.
načrtuje, razvija in ureja financiranje področja DO ter ga usklajuje z drugimi področji zdravstvenega in socialnega varstva;
2.
ureja sistem obveznega zavarovanja za DO in njegovo financiranje ter nadzira njegovo delovanje;
3.
načrtuje in razvija preventivne programe za zmanjševanje potreb po DO, vključno s storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti;
4.
razvija javno mrežo na področju DO v sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi;
5.
ustanavlja javne zavode za opravljanje DO v instituciji iz drugega odstavka 58. člena tega zakona;
6.
zagotavlja pogoje in možnosti za enakomerno dostopnost storitev DO na območju Republike Slovenije ter za njeno učinkovito in racionalno organizacijo;
7.
izvaja nadzor nad opravljanjem DO;
8.
zagotavlja pogoje in predpisuje programe izobraževanja in usposabljanja izvajalcev DO;
9.
sprejema predpise za urejanje DO in nadzoruje njihovo izvajanje.
(2)
Republika Slovenija iz proračuna zagotavlja finančne vire za izvajanje nalog na področju DO iz prejšnjega odstavka.
(3)
Samoupravna lokalna skupnost uresničuje svoje naloge na področju DO s tem, da:
1.
v sodelovanju z Republiko Slovenijo razvija javno mrežo DO;
2.
spremlja opravljanje DO in delovanje javne mreže DO na svojem območju.
(4)
Samoupravna lokalna skupnost iz proračuna zagotavlja finančne vire za naloge iz prejšnjega odstavka.
7. člen
(nacionalni program DO in javna mreža DO)
(1)
Za uresničevanje nalog Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti na področju DO Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) sprejme nacionalni program DO (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program). Z nacionalnim programom se na podlagi analize potreb prebivalstva po DO določi javna mreža DO, politika DO in načrt razvoja DO.
(2)
Pri določitvi javne mreže DO na ravni statistične regije se upoštevajo naslednja merila:
-
skupno število prebivalcev in število prebivalcev nad 65 let in nad 80 let;
-
značaj naselij in gostota poselitve;
-
dostopnost do različnih načinov opravljanja DO.
(3)
Način spremljanja meril iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
8. člen
(sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO)
(1)
Ministrstvo, pristojno za zdravje, vzpostavi sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO.
(2)
Sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO obsega zlasti naslednje naloge:
-
načrtovanje ukrepov na področju kakovosti in varnosti DO;
-
opravljanje nalog, povezanih s strokovnim razvojem na področju DO;
-
oblikovanje kataloga izobraževanj za izvajalce DO.
(3)
Ministrstvo, pristojno za zdravje, v zvezi s sistemom vodenja kakovosti in varnosti na področju DO enkrat letno javno objavi poročilo o svojem delu.
9. člen
(Strokovni svet za DO)
(1)
Minister, pristojen za zdravje, ustanovi Strokovni svet za DO, ki:
-
daje mnenja na predloge zakonodajnih in strateških dokumentov na področju DO;
-
daje mnenja na strokovna izhodišča za pripravo standardov in normativov storitev DO;
-
daje mnenja glede uvajanja novih storitev DO;
-
obravnava druga vprašanja s področja DO.
(2)
Način imenovanja in razrešitve članov Strokovnega sveta za DO ter način njegovega dela določi minister, pristojen za zdravje.
(3)
Strokovni svet za DO ima devet članov, pri čemer:
-
štiri člane imenuje minister, pristojen za zdravje;
-
štiri člane imenuje minister, pristojen za socialno varstvo, in
-
enega člana imenuje minister, pristojen za finance.
(4)
Mandat članov Strokovnega sveta za DO je pet let in so lahko ponovno imenovani.
(5)
Strokovni svet za DO lahko po potrebi na svoje seje vabi funkcionarje, javne uslužbence in strokovnjake na področjih, ki se nanašajo na DO, pri čemer vabljene osebe nimajo pravice do glasovanja.
II. poglavje: PRAVICE, STORITVE IN KATEGORIJE DO
1. oddelek: Pravice iz DO in kategorije DO
10. člen
(pravice iz DO)
(1)
Zavarovana oseba ima iz naslova zavarovanja za DO možnost koriščenja:
1.
nedenarne pravice v načinu:
-
DO v instituciji z mesečno višino financiranja iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, ali
-
DO na domu z mesečno višino financiranja iz prvega odstavka 17. člena tega zakona ali
-
oskrbovalca družinskega člana iz 19. člena tega zakona, in sicer v 4. in 5. kategoriji iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ali
2.
denarne pravice v načinu:
-
denarnega prejemka iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
(2)
Pravice iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.
(3)
Strošek nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO ni predmet pravic, ki se urejajo s tem zakonom, zato jih zavarovana oseba krije sama.
(4)
Ceno standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v javni mreži DO določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
11. člen
(splošni pogoji za pridobitev pravic iz DO)
(1)
Zavarovana oseba je upravičena do pravic iz DO, če:
-
je zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki je daljše od treh mesecev, ali trajno, odvisna od pomoči druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil;
-
ne prejema storitvam iz 14. člena tega zakona primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugega predpisa;
-
ima lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavljanjem pravic do DO in
-
ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
(2)
Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka se šteje, da je zavarovana oseba upravičena do pravic iz DO, če je iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da je stanje napredovane bolezni tako, da je prognoza preživetja krajša od treh mesecev.
(3)
Če se pogoj iz tretje alineje prvega odstavka tega člena nanaša na obdobje pred dopolnjenim 18. letom starosti osebe oziroma pred dopolnjeno starostjo osebe iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona, se šteje, da je pogoj izpolnjen, če je bila oseba v tem obdobju obvezno zdravstveno zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji, razen če gre za osebe iz drugega odstavka 51. člena tega zakona.
(4)
Ob izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena zavarovana oseba pravico iz DO pridobi na podlagi ocene upravičenosti do DO, če se uvrsti v eno od kategorij DO iz 12. člena tega zakona, ali na podlagi izvida, kot to določa četrti odstavek 36. člena tega zakona.
(5)
Zavarovana oseba, ki ima prebivališče v državi izven Republike Slovenije, kjer velja pravni red Evropske unije (v nadaljevanju EU), in izpolnjuje vse druge pogoje za pridobitev pravic iz DO, ima pravico izključno do denarnega prejemka iz 18. člena tega zakona.
(6)
Zavarovana oseba ni upravičena do denarnega prejemka iz 18. člena tega zakona, če v državi, v kateri velja pravni red EU, prejema storitve za enak namen.
(7)
Zavarovane osebe, ki koristijo storitvam iz 14. člena tega zakona primerljive storitve oziroma prejemke in so ocenjene kot upravičene do DO v skladu s tem zakonom, koristijo svoje pravice do izdaje nove odločbe o odobritvi ali zavrnitvi pravic iz DO na podlagi tega zakona.
12. člen
(kategorije DO)
(1)
Na podlagi izdelane ocene upravičenosti do DO se zavarovana oseba uvrsti v eno od kategorij DO:
-
1. kategorija – lažja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 12,5 do 26,99 ponderiranih točk;
-
2. kategorija – zmerna omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 27 do 47,49 ponderiranih točk;
-
3. kategorija – težja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 47,5 do 69,99 ponderiranih točk;
-
4. kategorija – težka omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 70 do 89,99 ponderiranih točk;
-
5. kategorija – najtežja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 90 do 100 ponderiranih točk.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko, izključno v skladu s postopkom iz četrtega odstavka 36. člena tega zakona, zavarovana oseba pridobi pravico do DO brez ocene upravičenosti do DO, če iz izvida izhaja, da:
-
je bil na preizkusu spoznavnih sposobnosti, ki ga je opravil klinični psiholog ali zdravnik s specializacijo s področja psihiatrije oziroma nevrologije, ugotovljen hud kognitivni upad, ali
-
je zdravnik s specializacijo s področja nevrologije ali fiziatrije ugotovil, da oseba ne more uporabljati obeh rok in nog.
(3)
Vsebino preizkusa iz prve alineje prejšnjega odstavka ter metodologijo vrednotenja in ocene rezultatov določi minister, pristojen za zdravje.
(4)
Upravičenci do DO iz drugega odstavka tega člena se uvrstijo v 5. kategorijo DO.
(5)
Ocenjevalno lestvico za oceno upravičenosti do DO z vrednostjo točk po področju ocenjevanja iz drugega odstavka 36. člena tega zakona določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
13. člen
(mirovanje pravic upravičenca)
(1)
Upravičencu uresničevanje pravice do DO na domu in uresničevanje pravice do DO v instituciji miruje v času, ko se zdravi v bolnišnici oziroma je obravnavan v drugi obliki institucionalne oskrbe, ki jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Mirovanje pravic upravičenca nastopi prvi dan zdravljenja v bolnišnici oziroma prvi dan namestitve v drugi obliki institucionalne oskrbe.
(2)
Upravičencu se denarni prejemek iz 18. člena tega zakona ne izplača za čas trajanja bolnišničnega zdravljenja oziroma bivanja v drugi obliki institucionalne oskrbe, ki jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in je daljše od 30 zaporednih dni. Mirovanje nastopi 31. dan.
(3)
ZZZS po uradni dolžnosti preverja pogoje za mirovanje pravic do DO.
2. oddelek: Storitve DO
14. člen
(storitve DO)
(1)
Sklopi storitev DO so:
-
pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih;
-
pomoč pri podpornih dnevnih opravilih;
-
zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila;
-
storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in
-
storitve e-oskrbe.
(2)
Storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih iz prve alineje prejšnjega odstavka obsegajo zlasti pomoč pri:
-
prehranjevanju in pitju;
-
osebni higieni;
-
oblačenju in slačenju;
-
izločanju in odvajanju;
-
gibanju;
-
pripravi na spanje in počitek.
(3)
Storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih iz druge alineje prvega odstavka tega člena obsegajo zlasti:
-
pomoč pri gospodinjskih opravilih;
-
pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin;
-
prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov;
-
spremstvo upravičenca v povezavi z izvajanjem storitev DO.
(4)
Storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila iz tretje alineje prvega odstavka tega člena obsegajo zlasti:
-
spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov;
-
spremljanje zdravstvenega stanja upravičenca;
-
pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil;
-
preprečevanje razjed zaradi pritiska.
(5)
Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz četrte alineje prvega odstavka tega člena obsegajo zlasti:
-
storitve namenjene krepitvi in ohranjanju funkcionalnih sposobnosti in razvoju nadomestnih spretnosti za dvig in vzdrževanje samostojnosti;
-
storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja;
-
storitve postdiagnostične podpore osebam s težavami v telesnem ali duševnem zdravju in podpore njihovim svojcem.
(6)
Storitve e-oskrbe iz pete alineje prvega odstavka tega člena obsegajo zlasti pripomočke in storitve informacijsko komunikacijske tehnologije ter storitve na daljavo za zagotavljanje samostojnosti in varnosti upravičenca v domačem okolju.
(7)
Storitve podpornih dnevnih opravil iz druge alineje prvega odstavka tega člena v izvedbenem načrtu iz 42. člena tega zakona predstavljajo največ 30 odstotkov vrednosti pravice v pripadajoči kategoriji DO iz Priloge »Podlaga za izračun nedenarne pravice do DO iz 17. člena tega zakona v javni mreži DO v koledarskem mesecu«, ki je sestavni del tega zakona.
(8)
Podrobnejši nabor storitev DO iz prvega odstavka tega člena in način njihovega izvajanja določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
(9)
Izhodišča za oblikovanje cen urne postavke storitev iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena in ceno urne postavke storitev iz četrte alineje prvega odstavka tega člena oblikuje ZZZS enkrat letno, v mesecu januarju tekočega leta.
(10)
Pri izračunu cen urnih postavk storitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo naslednji elementi:
-
plače in drugi prejemki zaposlenih po kolektivni pogodbi,
-
materialni stroški,
-
amortizacija.
(11)
Izvajalci DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona za potrebe izračuna cene urnih postavk storitev DO iz devetega odstavka tega člena, posredujejo na ZZZS podatke iz prejšnjega odstavka.
(12)
Ceno urne postavke storitve DO na podlagi predloga ZZZS iz devetega odstavka tega člena sprejme minister, pristojen za zdravje ob soglasju ministra, pristojnega za socialno varstvo.
15. člen
(kraj in oblike opravljanja storitev DO)
(1)
Storitve DO se izvajajo:
-
v prostorih izvajalca DO, ki je vpisan v register izvajalcev DO, ali
-
na naslovu, kjer uporabnik dejansko prebiva in ga navede kot kraj opravljanja DO.
(2)
DO na domu je oblika DO, ki se opravlja na domu upravičenca.
(3)
DO v instituciji je oblika DO, ki se opravlja v obliki dnevne DO brez namestitve ali celodnevne DO z namestitvijo in se zagotavlja v oblikah iz drugega odstavka 58. člena tega zakona.
(4)
Upravičencem do DO, ki so na prestajanju kazni zapora ali v priporu, DO zagotavljajo izvajalci iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, in sicer enako kot DO na domu.
16. člen
(kartica zdravstvenega zavarovanja)
S kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo izda ZZZS, se zavarovana oseba izkazuje v postopkih uveljavljanja in koriščenja pravic do DO, na način in po postopku, ki velja pri obveznem zdravstvenem zavarovanju.
3. oddelek: Nedenarne pravice iz DO
17. člen
(nedenarna pravica do DO v javni mreži DO)
(1)
Podlaga za izračun višine financiranja nedenarne pravice do DO v instituciji ali DO na domu, za storitve iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona znaša, kot je določeno v Prilogi »Podlaga za izračun nedenarne pravice do DO iz 17. člena tega zakona v javni mreži DO v koledarskem mesecu«.
(2)
Vrednost enote, določene v Prilogi iz prejšnjega odstavka, je 1 euro in se uskladi enkrat letno, v mesecu januarju tekočega leta glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije. Minister, pristojen za zdravje, izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3)
Nedenarna pravica iz DO upravičencu pripada od izvršljivosti odločbe iz 39. člena tega zakona. Do datuma začetka izvajanja nedenarne pravice, ki je določen v izvedbenem načrtu iz 42. člena tega zakona, pripada upravičencu začasni denarni prejemek v višini določeni v drugem odstavku 18. člena tega zakona. Višina začasnega denarnega prejemka se določi na podlagi umestitve upravičenca v kategorijo DO iz 12. člena tega zakona.
(4)
Pravico iz tega člena uresniči ZZZS z neposrednim plačilom izvedenih storitev DO izvajalcu DO. Če upravičenec prejema začasno denarni prejemek, ZZZS denarni prejemek nakaže upravičencu.
4. oddelek: Denarni prejemek
18. člen
(pravica do denarnega prejemka)
(1)
Upravičenec lahko pravico do DO koristi v obliki denarnega prejemka.
(2)
Podlaga za izračun denarnega prejemka v posamezni kategoriji DO v koledarskem mesecu po enoti znaša, kot je določeno v Prilogi tega zakona.
(3)
Vrednost enote iz prejšnjega odstavka je 1 euro in se uskladi enkrat letno, v mesecu januarju tekočega leta glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije. Minister, pristojen za zdravje, izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4)
Ne glede na določbe tega člena se višina denarnega prejemka za posamezno kategorijo DO v prvem in zadnjem mesecu upravičenosti izplača v sorazmernem delu glede na število dni, ko upravičencu pripada pravica do denarnega prejemka.
5. oddelek: Pravica do oskrbovalca družinskega člana
19. člen
(oskrbovalec družinskega člana)
Oskrbovalec družinskega člana je oseba, ki upravičencu iz 4. in 5. kategorije DO iz prvega odstavka 12. člena tega zakona nudi storitve DO na domu upravičenca v skladu s tem zakonom.
20. člen
(pogoji za izbiro oskrbovalca družinskega člana)
(1)
Oskrbovalec družinskega člana:
1.
je polnoletna oseba;
2.
je poslovno sposoben;
3.
je psihofizično sposoben opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana;
4.
je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva;
5.
iz kazenske evidence izhaja, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje;
6.
ima opravljeno usposabljanje iz 30. člena tega zakona oziroma ga opravi najpozneje v treh mesecih od izvršljivosti odločbe o izbiri oskrbovalca družinskega člana.
(2)
Oskrbovalec družinskega člana na podlagi izvršljive odločbe iz 39. člena tega zakona pred pričetkom opravljanja nalog:
-
se odjavi iz evidence brezposelnih ali evidence iskalcev zaposlitve oziroma zapusti trg dela ali
-
nastopi delovno razmerje s polovičnim delovnim časom, če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana.
(3)
Oceno psihofizične sposobnosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena opravi izbrani osebni zdravnik kandidata za oskrbovalca družinskega člana, o čemer izda potrdilo z veljavnostjo največ treh let.
(4)
Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja DO največ dvema upravičencema.
(5)
Izpolnjevanje pogojev iz tega člena ugotavlja ZZZS v okviru postopka za uveljavljanje pravic do DO v skladu z 39. členom tega zakona. Na podlagi izvršljive odločbe iz 39. člena tega zakona se oskrbovalec družinskega člana vpiše v evidenco oskrbovalcev družinskih članov in se vključi v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona.
21. člen
(naloge oskrbovalca družinskega člana)
(1)
Oskrbovalec družinskega člana upravičencu do DO nudi storitve v skladu z načrtom priporočenih storitev iz 38. člena tega zakona, za opravljanje katerih se je usposobil v skladu s 30. členom tega zakona.
(2)
Oskrbovalec družinskega člana v zvezi z opravljanjem DO vodi dnevnik opravljanja DO, ki vsebuje najmanj:
-
datum in nabor opravljenih storitev DO;
-
zaznane posebnosti v povezavi z opravljanjem DO in način ukrepanja.
(3)
Oskrbovalec družinskega člana mora ZZZS sporočiti vse spremembe, in sicer v osmih dneh od nastanka spremembe, ki vplivajo na:
-
upravičenost upravičenca do DO;
-
izpolnjevanje pogojev za izbiro oskrbovalca družinskega člana;
-
spremembo izvedbenega načrta.
(4)
Vsako okoliščino, ki lahko predstavlja tveganje za zdravje ali življenje upravičenca, oskrbovalec družinskega člana nemudoma sporoči izbranemu osebnemu zdravniku upravičenca ali drugemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti.
(5)
Oskrbovalec družinskega člana upravičencu zagotavlja DO do njegove vključitve v drugo obliko opravljanja DO.
22. člen
(pravice oskrbovalca družinskega člana)
Oskrbovalec družinskega člana ima v skladu s tem zakonom pravico do:
-
delnega plačila za izgubljeni dohodek;
-
vključitve v obvezna socialna zavarovanja;
-
načrtovane odsotnosti ter
-
usposabljanja in strokovnega svetovanja.
23. člen
(delno plačilo za izgubljeni dohodek)
(1)
Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne plače v Republiki Sloveniji, ki mu ga izplačuje ZZZS.
(2)
Oskrbovalcu družinskega člana pripada pravica iz prejšnjega odstavka od dneva izvršljivosti odločbe, s katero je odločeno o pravici do oskrbovalca družinskega člana. Če je izbrani oskrbovalec družinskega člana zapustil trg dela ali se je odjavil iz evidence brezposelnih oseb ali evidence iskalcev zaposlitve pozneje, mu pravica iz prejšnjega odstavka pripada prvi naslednji dan po dnevu, ko je zapustil trg dela oziroma se je odjavil iz evidence brezposelnih oseb ali evidence iskalcev zaposlitve.
(3)
Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do polovičnega plačila za izgubljeni dohodek iz prvega odstavka tega člena v primeru dela s polovičnim delovnim časom.
(4)
Če oskrbovalec družinskega člana sočasno zagotavlja DO več kot enemu upravičencu, se mu pravica iz prvega odstavka tega člena zviša za 50 odstotkov.
(5)
Oskrbovalcu družinskega člana pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek iz tega člena miruje, če se upravičenec zdravi v bolnišnici oziroma v drugi obliki institucionalne oskrbe, ki jo krije zdravstveno zavarovanje v trajanju več kot 60 zaporednih dni. Mirovanje nastopi 61. dan.
(6)
Oskrbovalec družinskega člana ima v času nadomestne oskrbe upravičenca pravico do plačila za izgubljeni dohodek v nespremenjeni višini.
24. člen
(vključitev v obvezna socialna zavarovanja)
ZZZS oskrbovalca družinskega člana pod pogoji, določenimi s predpisi s področja obveznega zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti in starševskega varstva ter tega zakona, prijavi v vsa navedena zavarovanja in tudi v obvezno zavarovanje za DO.
25. člen
(nadomestna oskrba)
(1)
Oskrbovalec družinskega člana je lahko v koledarskem letu načrtovano odsoten do skupno največ 21 dni, pri čemer posamezna odsotnost traja minimalno sedem zaporednih dni.
(2)
Oskrbovalec družinskega člana načrtovano odsotnost vnaprej uskladi z izvajalcem DO v instituciji, ki bo upravičencu v času načrtovane odsotnosti iz prejšnjega odstavka zagotavljal DO v instituciji.
(3)
Če začne oskrbovalec družinskega člana naloge opravljati med letom, mu pripada sorazmeren delež števila dni načrtovane odsotnosti iz prvega odstavka tega člena.
26. člen
(prenehanje opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana)
(1)
Oskrbovalec družinskega člana preneha opravljati svoje naloge:
1.
po odločitvi upravičenca;
2.
na lastno željo;
3.
če ne opravi obnovitvenega usposabljanja v skladu s 30. členom tega zakona;
4.
če upravičenec ni več uvrščen v 4. ali 5. kategorijo DO v skladu z 12. členom tega zakona;
5.
če v treh mesecih o dokončnosti odločbe o izbiri oskrbovalca družinskega člana ne opravi osnovnega usposabljanja iz prvega odstavka 30. člena tega zakona;
6.
s smrtjo upravičenca;
7.
če ovira oziroma onemogoči izvedbo ponovne ocene upravičenosti do DO;
8.
s smrtjo oskrbovalca družinskega člana;
9.
v primeru prenehanja izpolnjevanja pogojev iz 20. člena tega zakona;
10.
v primeru neprimerne oskrbe, ki nastane kot posledica neustreznega ravnanja oskrbovalca družinskega člana, katerega posledica je lahko poslabšanje telesnega ali duševnega zdravja uporabnika.
(2)
O prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana ZZZS izda odločbo, ki jo vroči upravičencu in oskrbovalcu družinskega člana, pri čemer ZZZS hkrati na predlog upravičenca, njegovega skrbnika ali pooblaščenca oziroma v skladu s tretjim odstavkom 35. člena tega zakona po uradni dolžnosti odloči o pravici do DO, v skladu z 39. členom tega zakona.
(3)
Oskrbovalec družinskega člana svoje naloge izpolnjuje do dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka.
(4)
Oskrbovalcu preneha pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek in na tej podlagi vključitev v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona z datumom, ki je naveden v odločbi iz drugega odstavka tega člena.
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek oskrbovalec družinskega člana v primeru iz 6. točke prvega odstavka tega člena obdrži pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek in pravico do vključenosti v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona še 30 dni po smrti upravičenca.
27. člen
(nezmožnost opravljanja nalog iz razlogov na strani upravičenca)
(1)
Če se upravičenec zdravi v bolnišnici oziroma v drugi obliki institucionalne oskrbe, ki jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje do vključno 60 zaporednih dni, oskrbovalec družinskega člana prejema delno plačilo za izgubljeni dohodek v nespremenjeni višini.
(2)
Če okoliščine iz prejšnjega odstavka trajajo več kot 60 zaporednih dni, je to razlog za mirovanje pravic oskrbovalca družinskega člana, kot to določa peti odstavek 23. člena tega zakona.
28. člen
(pravica upravičenca po prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana)
(1)
Po prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana, ima upravičenec pravico do ponovne izbire oskrbovalca družinskega člana ali pravico do DO v drugi obliki.
(2)
O pravici iz prejšnjega odstavka odloči ZZZS skladno z 39. členom tega zakona.
29. člen
(pravice in obveznosti po prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana)
(1)
V primeru okoliščin iz 1., 2., 4. in 6. točke prvega odstavka 26. člena tega zakona ima oskrbovalec družinskega člana pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov o urejanju trga dela, kot če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove krivde.
(2)
Če ZZZS izda odločbo o prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana zaradi ugotovljene neprimerne oskrbe, ki jo je ta nudil uporabniku in katere posledica je lahko poslabšanje fizičnega ali duševnega zdravja upravičenca, se pri uveljavljanju pravic na podlagi predpisov o urejanju trga dela šteje, kot da je oskrbovalcu družinskega člana pogodba o zaposlitvi prenehala iz krivdnega razloga.
(3)
Oskrbovalec družinskega člana se zaradi uveljavljanja pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi tega zakona prijavi pri pristojni enoti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od dokončnosti odločbe iz drugega odstavka 26. člena tega zakona.
30. člen
(usposabljanje oskrbovalca družinskega člana)
(1)
Oskrbovalec družinskega člana opravi osnovno usposabljanje za opravljanje DO v obsegu 30 ur in obnovitveno usposabljanje za opravljanje DO v obsegu 20 ur.
(2)
Z usposabljanjem oskrbovalec družinskega člana pridobi najmanj spretnosti in znanja s področja:
1.
organizacije lastnega dela;
2.
sporazumevanja in sodelovanja s strokovnimi službami v zvezi z reševanjem stisk in težav uporabnika;
3.
prepoznavanja in zadovoljevanja potreb uporabnika;
4.
ukrepanja v nepričakovanih situacijah in nudenja ustrezne pomoči;
5.
zagotavljanja kakovostne in varne DO;
6.
varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin z etiko;
7.
postopkov in posegov v zdravstveni negi, ki se zagotavljajo uporabniku;
8.
zaščite lastnega zdravja, zdravja drugih in varstva okolja;
9.
priprave poročil in vodenja dnevnika opravljanja DO.
(3)
Oskrbovalec družinskega člana se obnovitvenega usposabljanja iz prvega odstavka tega člena udeleži najmanj na pet let.
(4)
Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje.
(5)
Podrobnejši program usposabljanja iz prvega odstavka tega člena, način usposabljanja oskrbovalca družinskega člana in vsebino vodenja dnevnika opravljanja DO, določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
6. oddelek: Dodatne pravice iz DO
31. člen
(dodatne pravice)
Zavarovana oseba je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, upravičena do:
-
storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona, ne glede na obliko, v kateri koristi pravico iz DO, in
-
do sofinanciranja storitev e-oskrbe iz pete alineje prvega odstavka 14. člena tega zakona, če upravičenec koristi DO na domu.
32. člen
(pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti)
(1)
Pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti vključuje storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in zmanjšanje potreb po pomoči oziroma preprečevanje poslabšanja stanja upravičenca, storitve psihosocialne podpore, storitve post diagnostične podpore osebam s sindromom demence in storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja.
(2)
Pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je dodatna pravica ter pripada upravičencu, ki koristi pravice iz DO iz prvega odstavka 10. člena tega zakona, in sicer na podlagi ugotovljene kategorije DO, v višini, kot je določena v tretjem odstavku tega člena.
(3)
Podlaga za izračun obsega pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v posamezni kategoriji DO v koledarskem letu upravičenosti do DO po enoti znaša, kot je določeno v Prilogi tega zakona.
(4)
Vrednost enote iz prejšnjega odstavka je 1 euro in se uskladi enkrat letno, v mesecu januarju tekočega leta glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije. Minister, pristojen za zdravje, izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5)
Vrednost pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti se v prvem letu prizna v sorazmernem deležu polne vrednosti pravice v pripadajoči kategoriji DO od dne izvršljivosti odločbe iz 39. člena tega zakona.
(6)
Izvajalec DO, s katerim upravičenec sklene izvedbeni načrt iz 42. člena tega zakona, mora upravičencu v 30 dneh od izvršljivosti odločbe o upravičenosti iz 39. člena tega zakona, zagotoviti možnost koriščenja najmanj 10 odstotkov vrednosti pravice iz tretjega odstavka tega člena, ki mu v tekočem koledarskem letu pripada.
(7)
Upravičenec, ki koristi pravico v obliki DO na domu ali obliki oskrbovalca družinskega člana, sklene izvedbeni načrt iz 42. člena tega zakona za opravljanje storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti z izvajalcem, ki opravlja DO na domu.
(8)
Če je upravičenec do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti na podlagi ponovne ocene upravičenosti do DO v koledarskem letu uvrščen v kategorijo DO, na podlagi katere je vrednost pravice iz tretjega odstavka tega člena višja, mu v istem koledarskem letu poleg prvotno pripadajočega števila enot financiranja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v tem koledarskem letu pripada še razlika do višine enot teh storitev v novi kategoriji DO.
33. člen
(pravica do storitev e-oskrbe)
(1)
Storitve e-oskrbe se financirajo največ do 31 enot mesečno na posameznega upravičenca, vključno z enkratnim stroškom do 50 enot za namestitev opreme in vzpostavitev priključka. Vrednost pravice do storitev e-oskrbe se v prvem letu prizna v sorazmernem deležu polne vrednosti pravice od dne pravnomočnosti odločbe iz 39. člena tega zakona.
(2)
Upravičenec s ponudnikom storitev e-oskrbe sklene pogodbo o zagotavljanju storitev e-oskrbe. V primeru, da koordinator DO na podlagi mnenja iz 5. točke tretjega odstavka 65. člena tega zakona ugotovi, da zagotavljanje storitev e-oskrbe ne dosega več pričakovanega namena, o tem obvesti ZZZS. ZZZS o prenehanju pravice odloči z odločbo iz 39. člena tega zakon.
(3)
Upravičenec je v koledarskem letu upravičen do povračila stroškov storitev e-oskrbe v skladu s prvim odstavkom tega člena, če ponudnik storitev e-oskrbe ZZZS predloži:
1.
kopijo pogodbe iz prejšnjega odstavka ter
2.
vsako leto do 1. februarja za preteklo leto:
-
na podlagi pogodbe izstavljen račun, na katerem so navedene storitve e-oskrbe, obdobje njihovega opravljanja in vrednosti opravljenih storitev in
-
potrdilo o plačilu računa.
(4)
Če ponudnik v roku iz 2. točke prejšnjega odstavka ne predloži pogodbe, računa in potrdila iz 2. točke prejšnjega odstavka ali pa se iz njih ugotovi, da ne gre za storitve e-oskrbe, vrednost pravice iz prvega odstavka tega člena upravičencu povrne ponudnik storitev e-oskrbe. Način povračila sredstev je del pogodbe s ponudnikom storitev e-oskrbe.
(5)
Vrednost enote iz prvega odstavka tega člena je 1 euro in se uskladi enkrat letno, in sicer v mesecu januarju tekočega leta glede na letno stopnjo inflacije v preteklem letu, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije. Minister, pristojen za zdravje, izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(6)
Ne glede na 31. člen tega zakona so do storitev e-oskrbe upravičene tudi druge zavarovane osebe, stare 80 let ali več, če pristojni center za socialno delo poda mnenje, da oseba pretežni del dneva biva sama. Sestavni element mnenja je soglasje zavarovane osebe za vključitev v e-oskrbo. Na podlagi mnenja pristojnega centra za socialno delo, ZZZS izda odločbo o upravičenosti do e-oskrbe. Zavarovana oseba, ki je upravičena do e-oskrbe v skladu s tem odstavkom, sklene izvedbeni načrt iz 42. člena tega zakona zgolj v delu obiskov koordinatorja DO.
(7)
V primeru pravice do e-oskrbe v skladu s prejšnjim odstavkom, se smiselno upoštevajo določbe tega člena in šestega odstavka 65. člena tega zakona.
7. oddelek: Alternativno izvajanje pravic iz DO
34. člen
(alternativno izvajanje pravice do DO)
(1)
Upravičencu, ki želi koristiti pravico v obliki DO v instituciji, vendar zaradi zasedenosti zmogljivosti izvajalca DO koriščenje pravice do DO v instituciji v javni mreži DO ni mogoče, se prizna pravica do DO na domu, upoštevaje ugotovljeno kategorijo DO, v višini, določeni v prvem odstavku 17. člena tega zakona.
(2)
Upravičencu, ki želi koristiti pravico v obliki DO na domu, vendar zaradi zasedenosti zmogljivosti izvajalca DO koriščenje pravice do DO na domu v javni mreži DO ni mogoče, se prizna pravica do DO v instituciji v višini pripadajoče kategorije DO.
(3)
Če koriščenje pravic iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena niti začasno ni mogoče, se upravičencu do začetka koriščenja DO na domu ali DO v instituciji, dodeli pravica do začasnega denarnega prejemka, upoštevaje ugotovljeno kategorijo DO, v višini, določeni v drugem odstavku 18. člena tega zakona.
(4)
Upravičencu, ki želi koristiti pravico v obliki oskrbovalca družinskega člana, vendar njeno koriščenje zaradi razlogov na strani oskrbovalca družinskega člana, ki z dnem izvršljivosti odločbe, s katero je odločeno o pravici do oskrbovalca družinskega člana, še ni zapustil trga dela ali se še ni odjavil iz evidence brezposelnih oseb ali evidence iskalcev zaposlitve v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega zakona, se do začetka koriščenja pravice do oskrbovalca družinskega člana dodeli pravica do denarnega prejemka v višini pripadajoče kategorije DO iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
(5)
Z dnem začetka koriščenja nedenarne pravice, pravica do začasnega denarnega prejemka iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena preneha.
III. poglavje: POSTOPEK IN NAČINI URESNIČEVANJA PRAVIC IZ DO
35. člen
(začetek postopka)
(1)
Postopek za uveljavljanje pravic do DO na podlagi tega zakona se začne z vložitvijo popolne vloge zavarovane osebe, njegovega skrbnika ali pooblaščenca. Vloga se vloži v elektronski ali fizični obliki pri vstopni točki za DO.
(2)
Če izbrani osebni oziroma lečeči zdravnik ali patronažna medicinska sestra v okviru zdravstvene obravnave zavarovane osebe ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi zavarovana oseba potrebovala DO in oceni, da zavarovana oseba zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposobna samostojno začeti postopka za uveljavitev pravic do DO, o tem obvesti pristojni center za socialno delo.
(3)
Dokler zavarovani osebi iz prejšnjega odstavka ni postavljen skrbnik v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, lahko privolitev v začetek postopka za uveljavljanje pravic do DO, na predlog centra za socialno delo, podajo osebe, ki so sposobne odločanja o sebi in so dopolnile 18 let starosti, in sicer v naslednjem izključujočem vrstnem redu:
-
zakonec, zunajzakonski partner, partner iz partnerske zveze ali nesklenjene partnerske zveze;
-
otrok;
-
pastorek;
-
starš (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere ter posvojitelj);
-
brat in sestra;
-
vnuk;
-
sorodnik v svaštvu do vštetega drugega kolena.
(4)
Če privolitve oseb iz prejšnjega odstavka ni mogoče pridobiti, postopek za uveljavljanje pravic do DO po uradni dolžnosti začne pristojni center za socialno delo.
(5)
Zavarovana oseba, ki želi pravico do DO koristiti v obliki oskrbovalca družinskega člana iz 19. člena tega zakona, vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži izjavo izbranega oskrbovalca družinskega člana, da se bo odjavil iz evidence brezposelnih oseb ali evidence iskalcev zaposlitve ali da bo zapustil trg dela.
(6)
Obvezno vsebino vloge iz prvega odstavka tega člena in navodila za njegovo izpolnjevanje določi ZZZS s splošnim aktom.
36. člen
(ocena upravičenosti do DO)
(1)
Strokovni delavec vstopne točke za DO (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavec ZZZS) izdela oceno upravičenosti do DO, ki obsega oceno preostalih sposobnosti za izvajanje osnovnih in podpornih dnevnih opravil zavarovane osebe.
(2)
Ocenjevanje upravičenosti do DO se izvede na podlagi ocene:
1.
zmožnosti gibanja v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva;
2.
kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti;
3.
vedenja in duševnega zdravja;
4.
sposobnosti samooskrbe v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva;
5.
sposobnosti spoprijemanja z boleznijo in z zdravljenjem povezanih zahtev in obremenitev;
6.
poteka vsakdanjega življenja in socialnih stikov;
7.
sposobnosti aktivnosti izven domačega okolja in
8.
sposobnosti opravljanja gospodinjskih opravil v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva.
(3)
Ocena upravičenosti do DO se izdela s pomočjo ocenjevalne lestvice iz petega odstavka 12. člena tega zakona.
(4)
Če se o pravici do DO odloča v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega zakona, se upošteva ustrezen izvid iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, ki ni starejši od šestih mesecev od datuma oddaje popolne vloge. Izvid postane del upravnega spisa in se nanj sklicuje odločba iz 39. člena tega zakona. V primeru pozitivne odločbe se zavarovana oseba uvrsti v 5. kategorijo upravičenosti do DO iz prvega odstavka 12. člena tega zakona. Odločanje o pravici do DO brez opravljene ocene upravičenosti ne izključuje presoje splošnih pogojev za pridobitev pravic iz DO iz 11. člena tega zakona.
37. člen
(kraj ocene upravičenosti do DO)
(1)
Oceno upravičenosti do DO strokovni delavec ZZZS praviloma izdela v okolju, v katerem zavarovana oseba biva, osebno ali na daljavo, s pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije in sicer v sodelovanju z zavarovano osebo.
(2)
Če zavarovana oseba na napovedan datum obiska strokovnega delavca ZZZS ni na naslovu, ki ga je vlogi navedla kot kraj bivanja, in pred datumom obiska strokovnega delavca ZZZS, ali najpozneje v 14 dneh po datumu napovedanega obiska ne opraviči svoje odsotnosti in ne navede opravičljivih razlogov za svojo odsotnost, ZZZS vlogo za uveljavljanje upravičenosti do DO zavrže.
(3)
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se ocena upravičenosti do DO za zavarovano osebo, ki ima prebivališče v tujini in je vložila vlogo za pridobitev pravice do denarnega prejemka v skladu s petim odstavkom 11. člena tega zakona, opravi na daljavo, s pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije, in na podlagi zdravstvene dokumentacije zavarovane osebe.
38. člen
(načrt priporočenih storitev DO)
(1)
Strokovni delavec ZZZS izdela načrt priporočenih storitev DO in z njim seznani upravičenca.
(2)
Načrt priporočenih storitev DO vsebuje naslednje podatke:
1.
o upravičencu (ime in priimek, stalni in začasni naslov, spol, enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), kontaktna telefonska številka, elektronski naslov);
2.
o morebitnem skrbniku (ime in priimek, stalni in začasni naslov, spol, EMŠO, kontaktna telefonska številka, elektronski naslov);
3.
seznam storitev DO, ki jih upravičenec po mnenju strokovnega delavca ZZZS potrebuje (ločeno po sklopih storitev DO iz prvega odstavka 14. člena tega zakona);
4.
podatke o kontaktni osebi upravičenca – podatek ni obvezen (ime in priimek, stalni in začasni naslov, kontaktna telefonska številka, elektronski naslov);
5.
kraj in datum priprave načrta priporočenih storitev DO in
6.
ime, priimek ter podpis strokovnega delavca ZZZS, ki je izvedel oceno upravičenosti do DO in pripravil načrt priporočenih storitev DO.
39. člen
(pristojnost za odločanje o pravicah do DO in odločba ZZZS)
(1)
Na podlagi popolne vloge o pravicah do DO na prvi stopnji, v 15 dneh od izdelane ocene upravičenosti do DO, z odločbo odloči ZZZS.
(2)
Izrek odločbe iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj navedbo:
-
pravice iz DO iz prvega odstavka 10. člena tega zakona;
-
kategorije DO iz 12. člena tega zakona z navedbo pripadajočih ponderiranih točk;
-
dodatnih pravic in 32. in 33. člena tega zakona;
-
alternativnega izvajanja pravic iz DO in
-
zaveze upravičenca za sklenitev izvedbenega načrta iz 42. člena tega zakona.
(3)
Prilogi odločbe iz prvega odstavka tega člena sta kot njen sestavni del ocena upravičenosti do DO iz 36. člena tega zakona ali izvid iz drugega odstavka 12. člena tega zakona in načrt priporočenih storitev DO iz prejšnjega člena.
(4)
Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primeru uveljavljanja pravice do oskrbovalca družinskega člana hkrati odloči tudi o pravicah oskrbovalca družinskega člana in času začetka izvajanja pravice v tej obliki. Odločba o priznanju pravice do oskrbovalca družinskega člana se vroči upravičencu in oskrbovalcu družinskega člana.
(5)
Če na strani upravičenca obstajajo razlogi za spremembo oblike izvajanja pravice iz DO, se na predlog osebe iz prvega odstavka 35. člena tega zakona izda nova odločba na podlagi že opravljene ocene upravičenosti do DO.
(6)
Ne glede na prejšnji odstavek nova odločba ni potrebna v primeru koriščenja nadomestne oskrbe iz 25. člena tega zakona.
40. člen
(pritožbeni postopek)
(1)
Zoper odločbo iz prejšnjega člena ter zoper odločbo iz drugega in tretjega odstavka 26. člena tega zakona se lahko vloži pritožba v 15 dneh od njene vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(2)
O pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo ZZZS odloča direkcija ZZZS. Rok za odločitev o pritožbi je 30 dni od njenega prejema. Če drugostopenjski organ ne izda odločbe o pritožbi v tem roku (molk organa), zavarovana oseba lahko uveljavlja sodno varstvo v skladu z 41. členom tega zakona, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. V tem primeru zavarovani osebi drugostopenjskega organa ni treba dodatno pozivati k izdaji drugostopenjske odločbe.
(3)
Če je pritožbi ugodeno in je določena druga kategorija DO, je zavarovana oseba v obdobju od datuma izdaje odločbe na prvi stopnji do izvršljivosti nove odločbe upravičena do denarnega prejemka v razliki med pravico, priznano z odločbo, ki je bila odpravljena, in to, ki ji je priznana z novo odločbo.
(4)
Če zavarovani osebi pravica do DO z odločbo, ki je bila odpravljena, ni bila priznana, in je pritožbi ugodeno, je zavarovana oseba v obdobju od datuma izdaje odločbe na prvi stopnji do izvršljivosti odločbe upravičena do povračila denarnega prejemka v višini pripadajoče kategorije DO.
41. člen
(sodno varstvo)
V sporih zoper dokončne odločbe ZZZS iz prejšnjega člena odloča pristojno delovno in socialno sodišče v skladu s pravili postopka, na podlagi katerih sodišča odločajo v delovnih in socialnih sporih.
42. člen
(izvedbeni načrt)
(1)
Izvedbeni načrt je pogodba med upravičencem in izvajalcem DO, s katerim se izvajalec DO zaveže, da bo upravičencu nudil storitve DO v obsegu pravice, ki izhaja iz odločbe iz 39. člena tega zakona, pri čemer upravičenec izvedbeni načrt sklene samo z enim izvajalcem DO.
(2)
Izvedbeni načrt pripravi koordinator DO iz drugega odstavka 65. člena tega zakona na podlagi načrta priporočenih storitev DO iz drugega odstavka 38. člena tega zakona in uskladitve z upravičencem oziroma njegovim skrbnikom.
(3)
Sklenjen izvedbeni načrt za koriščenje nedenarne pravice začne veljati, ko ga potrdi ZZZS.
(4)
Upravičenec, ki mu je bila z odločbo priznana pravica iz DO, z izbranim izvajalcem DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona sklene izvedbeni načrt. Če upravičenec koristi pravico v obliki denarnega prejemka iz 18. člena tega zakona ali oskrbovalca družinskega člana iz 19. člena tega zakona, se izvedbeni načrt sklene z izvajalcem DO na domu zgolj v delu za izvedbo storitev za krepitev in ohranjanja samostojnosti iz 32. člena tega zakona in v delu dogovora o obiskih koordinatorja DO iz sedmega odstavka 65. člena tega zakona.
(5)
Če upravičenec iz prejšnjega odstavka v roku 60 dni od izvršljivosti odločbe iz 39. člena tega zakona ne sklene izvedbenega načrta, ZZZS opravi ponovno oceno upravičenosti v skladu s 43. členom tega zakona. Če upravičenec tudi po ponovni oceni upravičenosti v roku 60 dni od ocene upravičenosti ne sklene izvedbenega načrta iz prejšnjega odstavka, je to razlog za prehod v drugo obliko opravljanja DO, o čemer ZZZS odloči po uradni dolžnosti.
(6)
Če upravičenec, ki pravico do DO koristi v obliki oskrbovalca družinskega člana, koristi pravico do nadomestne oskrbe iz 25. člena tega zakona, za čas trajanja nadomestne oskrbe sklene izvedbeni načrt z izvajalcem DO v instituciji.
(7)
Upravičenec in izbrani izvajalec DO lahko v okviru iste kategorije DO upravičenosti spremenita nabor ali pogostost opravljanja storitev DO in spremembo uredita z aneksom k izvedbenemu načrtu, za katerega se smiselno uporabljajo določbe tega člena.
(8)
O spremembi izvedbenega načrta izvajalec DO obvešča ZZZS.
(9)
Izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona opravljene storitve DO elektronsko evidentira neposredno po opravljeni storitvi.
(10)
Obrazec izvedbenega načrta določi ZZZS s splošnim aktom, pri čemer obrazec vsebuje zlasti osebne podatke o upravičencu, izvajalcu DO, pooblaščencu in skrbniku, sklopu in vrsti storitve DO, pogostost obiskov koordinatorja DO iz sedmega odstavka 65. člena tega zakona, zdravstvenih posebnostih, času in trajanju izvedbe storitve DO, naslovu opravljanja DO, kontaktnih podatkih strokovnih služb, ki se vključujejo v obravnavo upravičenca, višini pravice do DO, medsebojne pravice in obveznosti ter podpis koordinatorja DO, upravičenca oziroma skrbnika upravičenca.
(11)
Koordinator DO za potrebe priprave in izvajanje izvedbenega načrta dostopa do evidenc podatkov iz tretjega odstavka 95. člena tega zakona.
43. člen
(ponovna ocena upravičenosti do DO)
(1)
ZZZS po uradni dolžnosti izvede ponovno oceno upravičenosti do DO najpozneje v petih letih od izdaje odločbe iz 39. člena tega zakona, nato pa ponovno najmanj vsakih pet let.
(2)
Vlogo za ponovno oceno upravičenosti do DO lahko vloži tudi uporabnik ali koordinator DO, če meni, da bi bil uporabnik zaradi spremenjenih okoliščin upravičen do drugačne kategorije DO.
(3)
Za izdajo nove odločbe v postopku ponovne ocene upravičenosti, začetem po uradni dolžnosti iz prvega odstavka tega člena, in v postopku za ponovno oceno upravičenosti, začetem na podlagi vloge uporabnika iz drugega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo 35. do 39. člen tega zakona.
44. člen
(obveščanje)
(1)
Upravičenec obvešča ZZZS o vseh bistvenih spremembah in okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na uresničevanje ali izvajanje pravic iz tega zakona in trajajo več kot 30 zaporednih dni.
(2)
Upravičenec ZZZS spremembo iz prejšnjega odstavka sporoči najpozneje v osmih dneh po preteku 30 dnevnega obdobja iz prejšnjega odstavka.
45. člen
(obveznosti ZZZS)
(1)
ZZZS izvajalcu DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona plača evidentirane in dejansko opravljene storitve DO, opredeljene v izvedbenem načrtu iz 42. člena tega zakona, in sicer največ v višini, določeni s tem zakonom.
(2)
ZZZS upravičencu do denarnega prejemka nakazuje znesek iz drugega odstavka 18. člena tega zakona zadnji dan v mesecu za pretekli mesec.
(3)
ZZZS upravičencu do storitev e-oskrbe na podlagi dokazil ponudnika storitev e-oskrbe povrne njegova plačila storitev e-oskrbe enkrat letno, kot to določa tretji odstavek 33. člena tega zakona, in sicer največ v višini, določeni z odločbo ZZZS iz 39. člena tega zakona.
(4)
ZZZS oskrbovalcu družinskega člana izplača delno plačilo za izgubljeni dohodek do 18. v mesecu za pretekli mesec.
(5)
Način izmenjave obračunskih podatkov določi ZZZS s splošnim aktom.
46. člen
(uveljavljanje plačila storitev izvajalca DO)
(1)
Izvajalec DO iz prvega odstavka 57. člena tega zakona ZZZS do desetega dne v mesecu izda zahtevek za plačilo opravljenih storitev DO v preteklem mesecu.
(2)
Pravila evidentiranja opravljenih storitev, zahtevkov za plačilo opravljenih storitev DO in način posredovanja ZZZS ter druga vprašanja v zvezi s plačilom storitev, določi ZZZS s svojim internim aktom.
47. člen
(povrnitev preplačil in neupravičeno zaračunanih storitev)
(1)
Upravičenec, ki mu je ZZZS izplačal denarni znesek, do katerega ni imel pravice na podlagi odločbe iz 39. člena tega zakona, mora prejeti znesek vrniti. Če je bil denarni znesek sicer izplačan v skladu z odločbo iz 39. člena tega zakona, pa ta ni bila izdana v skladu z določbami tega zakona ali drugimi predpisi, mora biti odločba pred nastankom obveznosti vrnitve odpravljena, razglašena za nično ali mora biti v ponovljenem postopku izdana odločba o zavrženju ali odločba, s katero se pravica do DO zavrne.
(2)
ZZZS pred vračilom preveč izplačanega denarnega zneska iz prejšnjega odstavka pobota preveč izplačani denarni znesek z denarnim prejemkom, do katerega ima upravičenec pravico na podlagi tega zakona in mu je potekel rok za plačilo. Šteje se, da je pobot nastal z dnem, ko so se stekli pogoji zanj. ZZZS o izvedbi pobota obvesti upravičenca.
(3)
Terjatve ZZZS iz tega člena zastarajo v petih letih od vsakokratnega izplačila posameznega zneska.
(4)
Če je ZZZS izvajalcu DO izplačal neupravičeno zaračunane storitve, lahko ZZZS zneske, ki jim je potekel rok za plačilo in bi mu jih izvajalec DO moral vrniti, pobota z izvajalčevimi terjatvami do ZZZS oziroma na drug način, določen s predpisi.
IV. poglavje: VIRI FINANCIRANJA IN ZAVAROVANJE ZA DO
48. člen
(viri financiranja)
DO se ob upoštevanju določb 52. člena tega zakona financira iz naslednjih virov:
1.
obveznega zavarovanja za DO;
2.
sredstev, ki so zbrana iz naslova obveznega zdravstvenega ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
3.
državnega proračuna;
4.
sredstev demografskega sklada;
5.
sredstev proračunov Evropske unije;
6.
donacij in drugih virov.
49. člen
(obvezno zavarovanje za DO)
(1)
Zavarovanje za DO je obvezno.
(2)
Obvezno zavarovanje za DO je socialno zavarovanje za osebe, ki jih določa ta zakon, za socialna tveganja, ki so posledica bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno, in ki so odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
(3)
Nosilec obveznega zavarovanja za DO je ZZZS.
50. člen
(obseg obveznega zavarovanja za DO)
(1)
Z obveznim zavarovanjem za DO, ki ga ureja zakon iz 52. člena tega zakona, je zavarovanim osebam zagotovljeno kritje pravic iz DO.
(2)
Stroški postopkov ugotavljanja upravičenosti do pravic iz prejšnjega odstavka in stroški postopkov uveljavljanja pravic, ki se vodijo v skladu s tem zakonom, se krijejo iz virov financiranja za DO.
51. člen
(zavarovane osebe)
(1)
Zavarovane osebe za DO na podlagi tega zakona so osebe, ki so obvezno zavarovane na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, in so dopolnile starost 18 let.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek za DO niso zavarovane:
-
osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja in ki med bivanjem v Republiki Sloveniji ne morejo koristiti pravic iz tega naslova in
-
tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Republiki Sloveniji.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena so za DO zavarovane osebe, ki so pred dopolnitvijo starosti 18 let v delovnem razmerju, opravljajo gospodarsko, poklicno ali kmetijsko dejavnost oziroma poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje.
52. člen
(posebni zakon glede obveznega zavarovanja za DO)
(1)
Pogoje obveznega zavarovanja za DO, osnovo za plačilo prispevkov in prispevno stopnjo, prihodke in odhodke obveznega zavarovanja za DO, način obračuna in plačevanja prispevkov ter zavezance določi posebni zakon. Posebni zakon določi tudi zbiranje in razporeditev drugih sredstev iz 6. točke 48. člena tega zakona.
(2)
Do začetka financiranja pravic iz DO v skladu s posebnim zakonom iz prejšnjega odstavka, se pravice iz DO financirajo iz prenesenih sredstev iz prvega in drugega odstavka 127. člena tega zakona.
(3)
Poleg financiranja iz prejšnjega odstavka in do začetka financiranja pravic iz DO v skladu z zakonom iz prvega odstavka tega člena, se za financiranje pravic iz DO manjkajoča sredstva zagotavljajo iz virov od 3. do 6. točke 48. člena tega zakona.
53. člen
(sofinanciranje iz državnega proračuna in zagotavljanje likvidnih sredstev)
Republika Slovenija iz državnega proračuna zagotavlja ZZZS likvidna sredstva za tekoče financiranje pravic iz obveznega zavarovanja za DO in drugih obveznosti, ki se krijejo iz sredstev obveznega zavarovanja za DO ter za kritje primanjkljaja iz naslova obveznega zavarovanja za DO.
54. člen
(vodenje denarnih sredstev)
(1)
ZZZS sredstva iz 48. člena tega zakona porablja izključno za namene, določene s tem zakonom.
(2)
ZZZS z zbranimi sredstvi ravna učinkovito in gospodarno.
(3)
Kriterij za razmejitev posrednih stroškov delovanja ZZZS in drugih posrednih odhodkov na obvezno zdravstveno zavarovanje in na zavarovanje za DO je razmerje med prihodki, doseženimi iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za DO.
55. člen
(finančni načrt)
ZZZS opredeljuje svoje poslovanje na področju DO s finančnim načrtom ZZZS, ki ga pripravi v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, v katerem ločeno načrtuje prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke za obvezno zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za DO.
56. člen
(letno poročilo)
ZZZS pripravi letno poročilo v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance in računovodstvo, v katerem ločeno poroča o obveznem zdravstvenem zavarovanju in zavarovanju za DO.
Drugi del
V. poglavje: IZVAJALCI DO
57. člen
(izvajalci DO)