Strategija sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah

826. Strategija sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah

Na podlagi 2. in 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo in 109/08) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S T R A T E G I J O
sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah

Strategija sodelovanja Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) v mednarodnih operacijah in misijah je odgovor na dejstvo, da so zaradi sprememb v varnostnem okolju mednarodne operacije in misije vedno bolj kompleksne, v njih pa sodelujejo vojaške in civilne strukture. Za doseganje postavljenih ciljev sta nujna celovit pristop in usklajenost delovanja vseh sodelujočih. Uspešnost sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah temelji na jasnih političnih odločitvah ter zavezanosti in podpori pri njihovem uresničevanju. Sodelovanje mora biti premišljeno, zaradi velikega števila različnih udeležencev in omejenih virov pa je potrebno zagotoviti integriran pristop. Pri tem je treba upoštevati, da RS svoje nacionalne interese uresničuje tudi z aktivnim delovanjem v mednarodnih povezavah, katerih članica je, svojo kredibilnost pa izkazuje z uresničevanjem skupno sprejetih zavez.

RS s strategijo sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah določa okvire za odločanje o sodelovanju ter opredeljuje splošen nabor zmogljivosti za njeno izvajanje. Strategija je usklajena z ostalimi ključnimi dokumenti, ki urejajo področje nacionalne varnosti, zunanje politike, vključno z razvojnim sodelovanjem, drugimi strateškimi dokumenti in relevantnimi zakonodajnimi akti. Strategija vzpostavlja pogoje za ustrezno definiranje strateških in izvedbenih ciljev, krepitev analitične podpore pri odločanju, povečanje prožnosti, krepitve koordinacije za doseganje celovitega pristopa in sinergij, doseganje multiplikativnih učinkov in za skrajšanje odzivnega časa.

RS zagotavlja ustrezne finančne, kadrovske in materialne vire za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah. Strategija tudi opredeljuje vključevanje nevladnih organizacij, gospodarskih subjektov in ostalih nevladnih akterjev v izvajanje mednarodnih operacij in misij ter posebej poudarja zagotavljanje enakih možnosti glede vključenosti v mednarodne operacije in misije na vseh ravneh ne glede na spol. Strategija poudarja primerno usposabljanje osebja in izmenjavo izkušenj. Vlada RS z aktivno politiko spodbuja sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah. Ob tem upošteva ustrezne pravne podlage, ki natančneje opredeljujejo sistemske, materialne, finančne, kadrovske in druge pogoje za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah.

RS se zaveda pomena sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah s ciljem zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti, stabilnosti, demokracije, razvoja, krepitve vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter nudenja pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Kot aktivna in odgovorna članica mednarodne skupnosti s sodelovanjem prispeva k solidarnosti in humanosti do prizadetega prebivalstva ter k stabilizaciji kriznih žarišč, od koder bi se lahko grožnje miru razširile tudi na druge države in regije, s tem pa zagotavlja tudi lastno varnost.

Aktivna udeležba RS v mednarodnih operacijah in misijah je sestavni del celovitega pristopa k zagotavljanju nacionalne varnosti in blaginje, uresničevanju zunanjepolitičnih, varnostnih, gospodarskih, razvojnih in drugih interesov in ciljev ter k izpolnjevanju obveznosti in izkazovanju solidarnosti v multilateralnem in bilateralnem okvirju. Jasna strategija sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah, strokovnost, usposobljenost in celovitost pristopa bo pripomogla k boljši mednarodni podobi in položaju ter krepitvi ugleda in verodostojnosti RS. Poleg tega je sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah izrednega pomena za RS tudi zaradi pridobivanja pomembnih izkušenj. RS tako na učinkovit način zagotavlja uveljavljanje strateških interesov države.

S sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah RS sledi svojim nacionalnim interesom ter hkrati izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Organizaciji združenih narodov, Evropski uniji, Natu, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Svetu Evrope. RS sodeluje v mednarodnih reševalnih operacijah na podlagi bilateralnih dogovorov oziroma v okviru mednarodnih mehanizmov za usklajevanje nudenja pomoči ob nesrečah, predvsem v okviru mehanizma civilne zaščite EU, in sicer na podlagi zaprosila prizadete države in v skladu s smernicami OZN.

Sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah je pomembno transformacijsko orodje. Tako pridobljeno in preizkušeno znanje in usposobljenost imajo pozitivne učinke na razvoj nacionalnih zmogljivosti.

Mir, varnost, razvoj in človekove pravice so medsebojno tesno povezani. V takšnih okoliščinah so nujno potrebni sodelovanje in usklajeno delovanje za učinkovitost in komplementarnost med mednarodnimi in drugimi organizacijami ter subjekti nacionalne varnosti in drugimi relevantnimi nacionalnimi subjekti. Potrebna je celovita in povezana uporaba celotnega spektra političnih, vojaških in civilnih mehanizmov v ta namen. Pri njihovem načrtovanju in usklajenem delovanju je pomembna jasna izhodna strategija ter povezava z nadaljnjim procesom izgradnje miru in razvojnega sodelovanja.

Značilnost mednarodnih operacij in misij so njihova kompleksnost v smislu sodelovanja velikega števila različnih akterjev in različnosti interesov ter njihova večnamenskost in medijska izpostavljenost. Veliko število vpletenih izkazuje potrebo po sodelovanju, komplementarnosti, koherentnosti in interoperatibilnosti. Usklajenost različnih interesov za dosego sorodnih ciljev krepi učinkovitost delovanja v mednarodnih operacijah in misijah. Večnamenskost se kaže v raznolikosti ciljev, nalog in načina njihovega delovanja. Medijska izpostavljenost pomeni neprekinjeno spremljanje dogodkov s strani medijev na kraju samem in v realnem času in možnost strateškega vpliva s poročanjem o posameznih dogodkih.

Sodobne grožnje varnosti so vse bolj asimetrične. Zaradi globalizacijskih vplivov imajo grožnje varnosti vse bolj večplasten, multiplikativen in mednaroden značaj ter učinke. Globalno varnost ogrožajo mednarodni terorizem, nenadzorovano širjenje orožij za množično uničevanje, mednarodni organizirani kriminal, ilegalne migracije, grožnje kritični infrastrukturi, krizna žarišča, nestabilne države ter grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, finančno-gospodarske, okoljske in ekološke, socialne in vojaške grožnje ter zdravstveno-epidemiološka ogrožanja. Stalen vir ogrožanja so tudi nevarnosti naravnih in drugih nesreč, katerih intenzivnost in pogostost se zaradi podnebnih sprememb in prekomernega obremenjevanja okolja še povečujeta.

Izraz mednarodne operacije in misije obsega vse oblike delovanja vojaških, civilnih, reševalnih in drugih zmogljivosti v mednarodnem okolju pod ustreznim mandatom ali v skladu z dvostranskimi dogovori oziroma na podlagi prošnje tretje države. Gre za mirovne operacije vseh vrst, operacije kriznega odzivanja, mednarodne civilne misije in mednarodne reševalne operacije. Mednarodne operacije in misije zajemajo različne oblike delovanja od vojaških, reševalnih, civilnih, humanitarnih, razvojnih in ostalih, vključno z materialno, finančno in drugo vrsto pomoči, z namenom doseganja sinergičnih učinkov.

RS se za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah odloča ter v njih sodeluje v skladu z veljavnim pravnim okvirjem, Ustavo, Zakonom o Vladi, Zakonom o zunanjih zadevah, Zakonom o obrambi, Zakonom o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, Zakonom o policiji, Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in drugimi relevantnimi zakonskimi in podzakonskimi akti.

Strategija sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah predstavlja odziv na spremembe varnostnega okolja in novih globalnih izzivov, ki jih podrobneje opredeljujejo Resolucija o strategiji nacionalne varnosti RS, Strategija slovenske zunanje politike, Strategije javne varnosti, Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju RS za obdobje do leta 2015 ter Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009–2015. Nastale spremembe zahtevajo razvoj celovitega nabora mehanizmov in aktivno sodelovanje v skupnih prizadevanjih mednarodne skupnosti za preprečevanje, obvladovanje in reševanje konfliktov, pokonfliktno obnovo na globalnem nivoju in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.

Temeljna načela in vrednote, iz katerih izhaja interes za sodelovanje RS v mednarodnih operacijah in misijah, so krepitev mednarodne varnosti, demokracije, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zaščita posebej ranljivih skupin, kot so otroci in ženske, vladavina prava, učinkoviti multilateralizem, odgovornost in solidarnost, spoštovanje mednarodnega prava, sodelovanje na osnovi enakopravnosti ter zagotavljanje enakih možnosti. Pri načrtovanju sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah se upošteva smiselnost povezovanja varnostnih s humanitarnimi in razvojnimi aktivnosti ter z aktivnostmi v podporo človekovih pravic in svoboščin.

Sodelovanje RS v mednarodnih operacijah in misijah temelji na transparentnosti, razpoložljivih zmogljivostih, visokih profesionalnih standardih in vrednotah ter usposobljenosti osebja, celovitem pristopu, doseganju sinergij, civilno-vojaškem sodelovanju, krepitvi lokalnega lastništva, odprtosti za sodelovanje, vključno z nevladnimi akterji, zmanjševanju tveganja in zagotavljanju varnosti sodelujočemu osebju ter prožnosti odločanja in delovanja. V zvezi z morebitnimi izrednimi dogodki se predhodno pravočasno načrtujejo ukrepi in zmogljivosti za zmanjšanje njihovih negativnih posledic. V primeru takšnih dogodkov Vlada RS z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotovi ustrezen in usklajen odziv na državni ravni.

Sodelovanje RS v mednarodnih operacijah in misijah je skladno z Ustanovno listino OZN, skupno zunanjo in varnostno politiko EU, strateškim konceptom Nata ter cilji OVSE in Sveta Evrope.

Sodelovanje vojaških zmogljivosti RS v mednarodnih operacijah in misijah sledi načelom enovitega nabora sil, kot tudi usmerjenega in koncentriranega vključevanja na krizna območja ob upoštevanju celovitega nacionalnega pristopa in izrabe nacionalnih prednosti. Sodelovanje se načrtuje v smislu zmerne geografske razpršenosti in večje specializacije pri zagotavljanju določenih nišnih zmogljivosti.

Sodelovanje v mednarodnih civilnih misijah sledi načelu delovanja v različnih mednarodnih organizacijah, ob upoštevanju ocen ogroženosti in tveganja.