Statut Fakultete za zdravstvo Jesenice

2001. Statut Fakultete za zdravstvo Jesenice

Na podlagi 19. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93 s spr.) in skladno z določili Odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Jesenice (Uradni list RS, št. 41/14), je Senat samostojnega visokošolskega zavoda Fakulteta za zdravstvo Jesenice, po predhodnem soglasju ustanovitelja z dne 16. 6. 2014, na svoji redni seji, dne 18. 6. 2014 sprejel

S T A T U T
Fakultete za zdravstvo Jesenice

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Fakulteta za zdravstvo Jesenice je nastala s preoblikovanjem Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice v fakulteto na podlagi Odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Jesenice (Uradni list RS, št. 41/14). Fakulteta za zdravstvo Jesenice je samostojni visokošolski zavod, katerega ustanoviteljica je Občina Jesenice.

Fakulteta za zdravstvo Jesenice (v nadaljevanju: FZJ) izvaja dejavnosti, ki so usklajene z nacionalnim programom visokega šolstva in nacionalnim programom izobraževalnega, raziskovalnega in razvojnega dela, študijsko, znanstveno-raziskovalno, mednarodno in izobraževalno dejavnost s področja zdravstva in družboslovja v povezavi z zdravstvom.

FZJ je samostojna pravna oseba in izvaja dejavnost iz prejšnjega odstavka po načelu avtonomije stroke.

2. člen

Ime visokošolskega zavoda je: FAKULTETA ZA ZDRAVSTVO JESENICE.

Skrajšano ime zavoda je: FZJ.

Sedež zavoda je: Spodnji Plavž 3, Jesenice.

Zavod lahko spremeni ime in sedež ob soglasju z ustanoviteljem.

Visokošolski zavod v mednarodnem poslovanju uporablja naslednje ime: FACULTY OF HEALTHCARE JESENICE.

Skrajšano ime v angleščini je: FHCJ.

FZJ ima akreditirano dislocirano enoto, Študijsko središče Ljubljana, s sedežem na Letališki cesti 16.

3. člen

FZJ ima svoj zaščitni znak in enotno grafično podobo. Enotna podoba se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme Senat visokošolskega zavoda.

FZJ ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm in napisom 'Fakulteta za zdravstvo Jesenice' ter grbom Republike Slovenije.

Pečat uporablja FZJ v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in drugim osebam ter za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.

V mednarodnem poslovanju FZJ uporablja pečat z mednarodnim imenom 'Faculty of Health Care Jesenice'. Pod grbom Republike Slovenije je navedeno ime države 'Slovenia'.

4. člen

FZJ izvaja nacionalni program visokega šolstva na področju akreditiranih programov in nacionalni znanstveno-raziskovalni in razvojni program ter opravlja druge, z zakonom in odlokom, določene dejavnosti.

FZJ izvaja pedagoško, izobraževalno in znanstvenoraziskovalno ter razvojno in svetovalno delo z zaposlenimi na FZJ ter pogodbeni sodelavci.

Z besedo 'Zaposleni' se v tem Statutu označujejo vsi delavci FZJ, ki imajo z FZJ sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z delovnopravno zakonodajo (zaposleni za polni delovni čas, dopolnilno zaposleni, zaposleni za nedoločen čas in zaposleni za določen čas).

'Pogodbeni sodelavci' se v tem Statutu označujejo vsi sodelavci FZJ s katerimi FZJ sodeluje na podlagi obligacijskih pogodb (mandatne pogodbe, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe …) in s FZJ nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

5. člen

FZJ je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.

Svojo avtonomijo uresničuje s tem, da v izvajanju študijske, znanstveno-raziskovalne, izobraževalne in razvojno-inovacijske dejavnosti samostojno:

-

oblikuje strategijo svojega razvoja,

-

določa pravila svoje notranje organizacije in delovanja,

-

oblikuje in sprejema študijske in znanstveno raziskovalne programe ter določa način njihovega izvajanja,

-

sprejema merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

-

izvaja izobraževalno, raziskovalno in razvojno delo,

-

odloča o vključevanju visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v delo visokošolskega zavoda,

-

odloča o oblikah študijske, znanstveno-raziskovalnega in pedagoško-izobraževalnega sodelovanja z drugimi organizacijami,

-

odloča o volitvah, imenovanjih in odpoklicu organov v skladu s statutom in pravilniki visokošolskega zavoda,

-

upravlja s premoženjem v skladu z določili področne zakonodaje ter sklenjene pogodbe o upravljanju.

2. DEJAVNOSTI FZJ

6. člen

Glavno študijsko področje delovanja FZJ po ISCED klasifikaciji je zdravstvo (72). Strategija razvoja študijskih programov, znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela FZJ je tesno povezana z družbenimi (31) in upravnimi (34) vedami.

Glavna znanstvena disciplina po Frascatijevi klasifikaciji je medicinska veda (3), vendar je znanstveno raziskovalno in razvojno delo FZJ interdisciplinarno z družboslovnimi vedami (5).

Dejavnost FZJ obsega:

-

visokošolsko izobraževanje na vseh bolonjskih stopnjah izobraževanja, v skladu z akreditiranimi študijskimi programi fakultete, ki jih izvaja sama ali v sodelovanju z drugimi visokošolskimi zavodi v Sloveniji in tujini;

-

dejavnost znanstvenega, raziskovalnega (temeljnega in aplikativnega) in razvojnega dela z enega ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih področij, disciplin in strok;

-

dejavnost mednarodnega delovanja (izmenjave študentov, učiteljev, raziskovalcev, raziskovalni projekti, razvojni projekti, skupni študijski programi, mednarodni študijski programi idr.);

-

dejavnost podiplomskega profesionalnega izobraževanja na področju zdravstva in v povezavi z družboslovjem z ekspertnim svetovanjem, organizacijo strokovnih in znanstvenih srečanj;

-

informacijska in dokumentacijska dejavnost;

-

založniška dejavnost;

-

druge dejavnosti, ki povezujejo visokošolsko izobraževanje, kontinuirano profesionalno izobraževanje z raziskovalno in inovacijsko dejavnostjo na vseh nivojih terciarnega izobraževanja.

FZJ izvaja javna pooblastila v skladu z zakoni.

Za izvajanje študijskih programov in znanstveno raziskovalnega dela ter drugih navedenih dejavnosti se FZJ neposredno povezuje z zdravstvenimi zavodi doma in v tujini, visokimi šolami, fakultetami, univerzami in raziskovalnimi zavodi.

7. člen

Dejavnost zavoda je v skladu s predpisom o standardni klasifikaciji dejavnosti naslednja:

58.

1 Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo

58.

110 Izdajanje knjig

58.

130 Izdajanje časopisov

58.

140 Izdajanje revij in druge periodike

58.

190 Drugo založništvo

47.

621 Trgovina drobno v specializiranih prodajalnah s papirjem in pisalnimi potrebščinami

56.

102 Okrepčevalnice in podobni obrati

68.

200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

77.

330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup

77.

390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup

63.

110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti

63.

1 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti; obratovanje spletnih portalov

63.

120 Obratovanje spletnih portalov

63.

12 Obratovanje spletnih portalov

70.

220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje

72.

1 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije

72.

190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije

72.

200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike

73.

200 Raziskovanje trga in javnega mnenja

73.

1 Oglaševanje

74.

300 Prevajanje in tolmačenje

82.

190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti

82.

110 Nudenje celovitih pisarniških storitev

82.

300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

82.

9 Druge spremljajoče dejavnosti za poslovanje

85.

422 Visokošolsko izobraževanje

85.

5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

85.

590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

85.

600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje

94.

120 Dejavnost strokovnih združenj

94.

9 Dejavnost drugih članskih organizacij

91.

011 Dejavnost knjižnic

93.

190 Druge športne dejavnosti.

8. člen

FZJ lahko ustanovi dislocirane enote v Sloveniji ali izven, kjer izvaja akreditirane študijske programe na terciarnem nivoju izobraževanja, druge oblike kontinuiranega profesionalnega izobraževanja in znanstveno raziskovalno ter razvojno delo.

O ustanovitvi dislociranih enot izven sedeža FZJ mora FZJ pridobiti predhodno soglasje ustanovitelja. Pred njihovo akreditacijo razpravljata in odločata tudi Senat in Upravni odbor FZJ. Dislocirane enote niso pravne osebe in nimajo pooblastil v pravnem prometu.

FZJ lahko v okviru svoje dejavnosti ter po predhodnem soglasju ustanovitelja ustanovi zavod, gospodarsko družbo, ustanovo ali drugo pravno osebo, če je to v interesu nadaljnjega razvoja FZJ in razvoja visokega šolstva in znanstveno raziskovalnega dela v regiji in širše. Predhodno o tem razpravljata in odločata Senat in Upravni odbor FZJ, ki podata predlog ustanovitelju.

3. PRAVNA SPOSOBNOST FZJ

9. člen

FZJ je samostojni visokošolski zavod, ki izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa in v pravnem prometu nastopa v imenu in za račun FZJ.

10. člen

Pri izvajanju dejavnosti, za katere Republika Slovenija ne zagotavlja sredstev, nastopa FZJ v svojem imenu in za svoj račun. Za obveznosti, ki nastanejo z opravljanjem te dejavnosti, odgovarja FZJ.

Za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, zaposluje FZJ pedagoško, izobraževalno-raziskovalno, raziskovalno in drugo osebje v skladu s Statutom in Aktom o sistemizaciji.

4. ORGANI FZJ

11. člen

Organi FZJ so:

-

Dekan

-

Senat

-

Akademski zbor

-

Upravni odbor

-

Študentski svet.

4.1 Dekan

12. člen

Dekan FZJ zastopa, vodi in predstavlja fakulteto. Dekan je poslovodni organ in strokovni vodja šole.

Dekana med njegovo odsotnostjo nadomešča eden od prodekanov ali oseba, ki jo Dekan posebej pooblasti za zastopanje v posameznih zadevah iz njegove pristojnosti. V primeru daljše odsotnosti lahko Dekan izda tudi generalno pooblastilo.

13. člen

Naloge Dekana so zlasti:

-

predstavlja in zastopa FZJ;

-

organizira, vodi in usklajuje pedagoško-izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, mednarodno dejavnost, razvojno delo ter poslovanje FZJ;

-

usklajuje in nadzira organiziranost dela in poslovanje FZJ skladno s sprejetim razvojnim programom in letnimi načrti;

-

samostojno odloča o razpolaganju s sredstvi v skladu s sprejetim letnim finančnim načrtom, ki ga potrdi Upravni odbor FZJ. S sredstvi pridobljenimi na osnovi koncesijske pogodbe ravna v skladu z določili le te;

-

skrbi za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti dela na študijskih programih, raziskovalnem, razvojnem in strokovnem delu;

-

odgovarja za pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija);

-

v skladu s svojimi pooblastili skrbi in odgovarja za zakonitost dela;

-

predlaga temelje razvojne in poslovne politike;

-

predlaga ustanavljanje ali ukinjanje organizacijskih enot znotraj FZJ in dislociranih enot FZJ;

-

odloča o izvrševanju tistih opravil s področja materialnega poslovanja, ki so potrebna za tekoče in nemoteno izvajanje sprejetih programov iz nacionalnega programa visokega šolstva;

-

najmanj enkrat letno poroča o delu Senatu, Akademskemu zboru in ustanovitelju;

-

izdaja interna pravila;

-

sklicuje in vodi seje Senata in kolegije Dekana;

-

nadzira izvrševanje sklepov Senata in Upravnega odbora;

-

predlaga Senatu kandidate za prodekane, člane komisij in druga delovna telesa Senata;

-

s soglasjem Senata FZJ imenuje prodekane, predstojnike kateder in komisije ter druga delovna telesa na področju delovanja Senata;

-

imenuje: predstojnike oddelkov, inštitutov, centrov visokošolskega zavoda, vodjo knjižnice, tajnika in odloča o delovnih razmerjih drugih delavcev visokošolskega zavoda;

-

kot prvostopenjski organ odloča o vlogah in pritožbah študentov visokošolskega zavoda v študijskih zadevah, če ni drugače določeno;

-

podpisuje diplome in druga potrdila o uspešno opravljenih obveznostih po programih izobraževanja in usposabljanja na visokošolskem zavodu;

-

predlaga letni načrt dela Senatu in Upravnemu odboru;

-

opravlja druge naloge v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom, Statutom in drugimi splošnimi akti visokošolskega zavoda;

-

sprejema splošne akte FZJ, potrebne za izboljšanje sistema vodenja;

-

razpisuje volitve v organe šole.

Dekana izvoli Senat na predlog Akademskega zbora izmed visokošolskih učiteljev visokošolskega zavoda, ki so se prijavili na razpis, za dobo 4 let.

Dekan je lahko po poteku mandata ponovno izvoljen.

Postopek za imenovanje Dekana se začne šest mesecev pred iztekom mandata Dekana. Sklep o začetku postopka sprejme Senat ter imenuje volilno komisijo, ki opravlja naloge:

-

izdela poročilo o tem, ali predlagani kandidati izpolnjujejo pogoje za funkcijo Dekana;

-

obvesti predlagane kandidate, da predložijo pisno soglasje h kandidaturi;

-

pozove Študentski svet FZJ, da predloži mnenje o kandidatih za Dekana,

-

skrbi za pripravo in izvedbo volitev Dekana.

V sklepu od začetka postopka za izvolitev Dekana, Senat FZJ določi rok za vložitev kandidatur, ki ne sme biti krajši od 15 dni in daljši od 30 dni od dneva izdaje sklepa.

Pogodbo o zaposlitvi sklene z Dekanom predsednik Upravnega odbora FZJ.

14. člen

Kandidate za Dekana predlaga Senatu Akademski zbor visokošolskega zavoda.

Kandidat za Dekana FZJ mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-

da je habilitiran v naziv visokošolskega učitelja docent, izredni profesor, redni profesor ali ekvivalentni raziskovalni naziv;

-

da je član Akademskega zbora in je zaposlen na FZJ kot visokošolski učitelj;

-

da se je v okviru dodiplomskega študija izobraževal na programih s področja zdravstva;

-

da v okviru svoje profesionalne kariere dokazuje aktivno delo na področju zdravstva, zdravstvene nege, visokega šolstva in raziskovanja;

-

da ima 15 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta vodstvenih izkušenj.

Sejo Akademskega zbora, na kateri poteka glasovanje o predlogih kandidatov za Dekana, skliče predsednik Akademskega zbora najkasneje v dveh mesecih po začetku postopka za izvolitev Dekana.

Kandidaturo za dekana lahko vloži visokošolski učitelj, ki je na FZJ zaposlen. Kandidate za Dekana FZJ, o katerih bo glasoval Akademski zbor, lahko predlagajo katedre FZJ ali najmanj 5 članov akademskega zbora s pravico glasovanja.

Kandidature morajo biti vložene pisno, najkasneje sedem dni pred dnevom seje akademskega zbora. Kandidaturi mora biti predloženo pisno soglasje predlaganega kandidata, v kolikor so predlagatelji katedre ali člani akademskega zbora. Kandidat mora predložiti v vlogi za razpisano delovno mesto Dekana FZJ predložiti:

-

program dela za mandatno obdobje,

-

bibliografijo,

-

sklep o izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja,

-

utemeljitev izpolnjevanja pogojev za Dekana,

-

življenjepis,

-

dokazila o izpolnjevanju pogojev.

Kandidature pregleda volilna komisija in izdela poročilo o tem, ali predlagani kandidati izpolnjujejo pogoje za funkcijo Dekana.

Sejo akademskega zbora na kateri se izvede glasovanje o kandidatu za Dekana, vodi najstarejši visokošolski učitelj, član akademskega zbora s pravico glasovanja.

O predlaganih kandidatih Akademski zbor glasuje na tajnem glasovanju. Na seji mora biti prisotna večina vseh članov akademskega zbora s pravico glasovanja.

Akademski zbor predlaga Senatu tiste kandidate, za katere je glasovala večina navzočih članov akademskega zbora. Če v prvem krogu glasovanja noben kandidat ne dobi zadostnega števila glasov, se v drugem krogu glasuje o dveh kandidatih, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. Če nihče od predlaganih kandidatov ni dobil potrebnega števila glasov, se postopek kandidiranja in glasovanja ponovi, pri čemer mora biti nova seja akademskega zbora sklicana najkasneje v enem mesecu po neuspešnem glasovanju.

15. člen

Sejo Senata na kateri se voli Dekana, vodi najstarejši član Senata, ki ni kandidat za Dekana. Na seji mora biti prisotna večina vseh članov Senata.

Kandidati za Dekana Senatu predstavijo program dela v prihodnjem obdobju.

O kandidatih glasuje Senat na tajnem glasovanju tako, da lahko vsak član Senata glasuje za enega kandidata.

Senat FZJ imenuje dekana FZJ, če ta prejme večino glasov na seji, na kateri je prisotna večina vseh članov Senata FZJ.

Če med več kandidati nihče od kandidatov ni dobil večine glasov vseh članov Senata prisotnih na seji, se glasovanje ponovi o dveh kandidatih, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. Če dobi v prvem krogu več kandidatov enako število glasov, se glasovanje ponovi.

Senat FZJ lahko imenovanje Dekana zavrne. V tem primeru mora Akademski zbor ponovno izvesti postopek. Če Senat FZJ do izteka mandata dotedanjega Dekana ne imenuje Dekana FZJ, imenuje Senat FZJ vršilca dolžnosti Dekana za dobo največ šest mesecev izmed visokošolskih učiteljev, ki so člani Senata.

Mandat Dekana traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Novoizvoljeni Dekan nastopi svojo funkcijo z dnem prenehanja funkcije prejšnjemu Dekanu.

16. člen

Dekanu FZJ preneha funkcija: s potekom mandata, s prenehanjem delovnega razmerja na FZJ, z odstopom, z razrešitvijo.

Dekan je lahko razrešen pred potekom mandata:

-

iz razlogov določenih v področnih predpisih,

-

če neutemeljeno ne uresničuje sklepov organov visokošolskega zavoda,

-

če ne ravna po veljavnih predpisih in notranjih aktih visokošolskega zavoda,

-

če z nepravilnim in nevestnim delom povzroči visokošolskemu zavodu večjo škodo,

-

če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge tako, da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti FZJ.

17. člen

Senat, ki je Dekana izvolil, mora pred sklepom o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje Akademskega zbora za razrešitev ter seznaniti Dekana o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Obrazloženi sklep Senata o predčasni razrešitvi Dekana mora biti sprejet z večino vseh članov Senata.

Akademski zbor je dolžan dati svoje mnenje v roku 30 dni od dne prejema zaprosila v obliki obrazloženega sklepa, ki mora biti sprejet z večino glasov vseh članov Akademskega zbora. Pobudo za razrešitev lahko Akademskemu zboru podajo katedre FZJ ali najmanj polovica visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev, zaposlenih na FZJ.

18. člen

Če Dekanu predčasno preneha mandat oziroma, če nihče izmed prijavljenih kandidatov za Dekana ni imenovan, do imenovanja novega Dekana, opravlja naloge Dekana vršilec dolžnosti Dekana za dobo največ šest mesecev, ki ga imenuje Senat iz vrst prodekanov FZJali članov Senata.

4.1.1 Prodekani FZJ

19. člen

Prodekani pomagajo Dekanu pri opravljanju njegovih nalog s posameznega področja za katerega so imenovani.

FZJ ima prodekane za naslednja področja:

-

prodekan za izobraževanje;

-

prodekan za raziskovanje in razvoj;

-

prodekan za kakovost in evalvacije.

FZJ ima lahko tudi prodekane za druga področja. Posamezen prodekan lahko pokriva tudi več področij. Obseg dela prodekanov je lahko od 0,2 do 1 FTE. Število prodekanov in njihove naloge določi s soglasjem Senata Dekan, s sklepom o imenovanju prodekana.

20. člen

Dekan FZJ imenuje prodekane FZJ iz vrst visokošolskih učiteljev, ki so zaposleni na FZJ, potem ko pridobi o kandidatih za prodekane soglasje Senata FZJ.

Prodekani so imenovani za dobo dveh let in so lahko ponovno imenovani. Senat lahko prodekana razreši s sklepom, ki je bil sprejet z večino vseh članov, pred iztekom njegovega mandata, na temelju obrazloženega predloga Dekana.

Z izvolitvijo novega Dekana FZJ in z imenovanjem novih prodekanov prenehajo funkcije dotedanjih prodekanov.

21. člen

Prodekan za izobraževanje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente, na študijske programe in za ostale oblike izobraževanja, ter za urejanje tekoče problematike s teh področij.

Naloge so:

-

organiziranje, usklajevanje in spremljanje izvajanja študijske dejavnosti na vseh stopnjah visokošolskega izobraževanja ter vseh drugih oblik kontinuiranega profesionalnega izobraževanja;

-

daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;

-

usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe,

-

usklajuje delo kateder in organizacijskih enot s področja študijske dejavnosti;

-

usklajevanje, načrtovanje, izvajanje in nenehno izboljševanje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

-

odgovornost za urejenost evidenc in pripravo postopkov za ponovno akreditacijo študijskih programov;

-

usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz zdravstva in širše v pedagoški proces;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v pedagoški proces na FZJ;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v pedagoški proces v okviru mednarodnih izmenjav;

-

ustvarjanje povezav in mrež na področju izvajanja študijske dejavnosti in razvojnega dela v RS in EU;

-

prevzema programsko odgovornost za izvedbo strokovnih in razvojnih dogodkov ter izobraževanje kliničnih mentorjev v učnih bazah;

-

opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;

-

daje Dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev in opravljanjem pedagoškega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovim kariernim razvojem;

-

sodeluje pri delu organov FZJ v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu Dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih Dekana FZJ.

22. člen

Prodekan za raziskovanje in razvoj je odgovoren za sistemsko ureditev znanstvenega in raziskovalnega dela ter mednarodnega sodelovanja FZJ.

Naloge so:

-

priprava načrta znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;

-

organiziranje in usklajevanje znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela raziskovanih skupin FZJ;

-

priprava načrta vsebinskih in terminskih prijav na letni ravni na razpise za področje raziskovanja in razvoja v RS in EU, spremljanje razpisov in vodenje postopkov prijave na razpise za področje raziskovalnega in razvojnega dela ter mednarodnega sodelovanja;

-

usklajevanje, načrtovanje, izvajanje in nenehno izboljševanje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

-

ustvarjanje povezav in mrež na področju znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela v RS in EU;

-

usklajuje delo organizacijskih enot s področja raziskovalne, razvojne in mednarodne dejavnosti;

-

odgovornost za urejenost evidenc, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti na raziskovalnih projektih in pripravo dokazil za ponovno akreditacijo zavoda in študijskih programov;

-

daje predloge v zvezi z znanstveno-raziskovalnim in razvojnim delom;

-

spodbuja uvajanje in vključevanje študentov v raziskovalno delo;

-

organiziranje, usklajevanje in vodenje mednarodnega sodelovanja šole;

-

daje Dekanu predloge v zvezi z opravljanjem znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovega kariernega razvoja na tem področju;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v znanstveno raziskovalno delo na FZJ;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v znanstveno raziskovalno delo v okviru mednarodnih izmenjav;

-

prevzema programsko odgovornost za izvedbo znanstvenih in strokovnih konferenc, šol raziskovanja;

-

sodeluje pri delu organov FZJ v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu Dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih Dekana FZJ.

23. člen

Prodekan za kakovost in evalvacije je odgovoren za sistemsko ureditev spremljanja kakovosti, evalvacij in akreditacij FZJ.

Naloge so:

-

usklajuje načrtovanje, izvajanje in nenehno izboljševanje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja kakovosti sistema vodenja FZJ, študijskih programov ter znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela,

-

zagotavlja, da so procesi, potrebni za sistem vodenja kakovosti, vzpostavljeni, se izvajajo in vzdržujejo,

-

poroča Senatu FZJ o delovanju sistema vodenja kakovosti in kakršni koli potrebi za njegovo izboljševanje,

-

zagotavlja dvigovanje zavesti o zahtevah odjemalcev (študenti, naročniki) FZJ,

-

koordinira in izvaja letno samoevalvacijo ter pripravo na zunanjo evalvacijo,

-

opravlja strokovno delo v zvezi z načrtovanjem, oblikovanjem ter obvladovanjem dokumentacije sistema vodenja kakovosti FZJ,

-

daje Dekanu FZJ predloge za nenehno izboljševanje sistema vodenja kakovosti,

-

spodbuja uvajanje načel celovite kakovosti pri delu celotnega osebja in študentov FZJ,

-

po pooblastilu Dekana FZJ opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti,

-

opravlja druge naloge določene v tem Statutu in druge naloge po navodilih Dekana FZJ.

24. člen

Za učinkovitejše izvajanje svojega poslanstva ima visokošolski zavod vodstvo. Vodstvo visokošolskega zavoda sestavljajo Dekan, prodekani in tajnik visokošolskega zavoda. Na kolegij Dekana so glede na dnevni red kolegija vabljeni še vodje organizacijskih enot FZJ.

4.1.2 Tajnik FZJ

25. člen

Tajnik FZJ organizira in nadzira upravno administrativne in strokovno-tehnične naloge in druge skupne naloge fakultete, zlasti na naslednjih področjih:

-

referat za področje študijskih in študentskih zadev (administrativne in strokovno-tehnične naloge za potrebe izobraževalnega dela na področjih, ki jih izvaja FZJ),

-

referat na področju splošnih zadev (upravno administrativne, kadrovske zadeve, upravljanje izdatkov, informacijska in vzdrževalna idr.),

-

dekanat,

-

knjižnica (knjižničarska, informacijska in dokumentacijska dejavnost za potrebe znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih razvija FZJ).

Tajnika FZJ imenuje Dekan na podlagi javnega razpisa, za dobo dveh let. Imenovanje se lahko ponovi.

Če tajnik ni imenovan, vodi tajništvo dekan, ki ga lahko začasno ali za posamezne naloge nadomešča prodekan, ki ga dekan za to pooblasti.

Naloge glavnega tajnika so:

-

vodenje upravno-gospodarskega poslovanja visokošolskega zavoda;

-

spremljanje finančnega in strokovnega poslovanja visokošolskega zavoda;

-

načrtovanje, organiziranje, vodenje, kontroliranje in usklajevanje dela notranjih organizacijskih enot ter poslovne, upravne, administrativne, kadrovske, finančne in organizacijske dejavnost FZJ;

-

kontroliranje določenih stroškov in zagotavljanje učinkovite porabe sredstev;

-

zastopanje FZJ pri poslovanju z visokošolskimi učitelji, z učnimi bazami šole in zunanjimi partnerji iz vidika priprave pogodb in njihove realizacije;

-

vodenje pravnih in upravnih postopkov, priprava osnov za splošne akte šole, priprava strokovnih gradiv za upravne zadeve, seje organov FZJ;

-

sodelovanje pri delu organov FZJ;

-

izvršuje navodila in odredbe Dekana in organov fakultete;

-

pripravlja pogodbe z zunanjimi sodelavci ter pregled in obračun opravljenega dela;

-

ureja delovna razmerja in odgovarja za zakonitost na tem področju;

-

priprava osnov za splošne akte šole, priprava strokovnih gradiv za upravne zadeve;

-

nadzoruje izdajo potrdil iz evidenc, ki jih vodi FZJ o študentih;

-

je neposredni vodja zaposlenih v nepedagoški dejavnosti FZJ;

-

izvaja ukrepe za varno in zdravo delo zaposlenih na FZJ;

-

opravlja druge naloge, ki izhajajo iz predpisov in Statuta ter drugih aktov, ter naloge, za katere ga Dekan pooblasti s pisnim pooblastilom.

4.2 Senat FZJ

26. člen

Senat je najvišji strokovni organ FZJ, ki ga izvoli Akademski zbor.

Senat sestavljajo visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so v visokošolskem zavodu v rednem ali dopolnilnem delovnem razmerju in so nosilci ali sonosilci predmetov, tako, da so enakomerno zastopane vse znanstvene discipline in strokovna področja, v okviru katerih FZJ izvaja svoje študijske programe. Člane Senata izvoli Akademski zbor. Predstavnike študentov izvoli Študentski svet. Način volitev članov Senata FZJ iz vrst študentov določa Pravilnik o volitvah organov.

Dekan je član Senata po funkciji, v kolikor ni voljen član. V kolikor prodekani niso člani Senata, so na seje Senata vabljeni. Študenti imajo v Senatu najmanj petino voljenih članov.

Mandatna doba članov Senata je štiri leta, predstavnikov študentov pa dve leti, brez omejitve za ponovno imenovanje.

Senat FZJ ima devet voljenih članov, sedem iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev in dva iz vrst študentov. Devet članov Senata iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in študentov je v naslednji sestavi:

-

trije visokošolski učitelji iz modula zdravstvena nega,

-

dva visokošolska učitelja iz modula temeljne vede,

-

dva visokošolska učitelja iz modula družbene vede,

-

dva študenta.

Način izvolitev opredeli Senat s sklepom ob pričetku kandidacijskega postopka. Sklep o začetku postopka kandidiranja članov Senata FZJ, o sestavi Senata in o izvedbi volitev članov Senata sprejme Senat FZJ na predlog Dekana najkasneje 3 mesece pred potekom mandata dotedanjemu Senatu, pri čemer je treba zagotoviti enakopravno zastopanost vseh znanstvenih disciplin ter strokovnih področij FZJ.

Kandidate za člane Senata predlagajo katedre FZJ ali najmanj trije visokošolski učitelji ali znanstveni delavci, ki so člani Akademskega zbora.

Za člana Senata FZJ je lahko izvoljen član Akademskega zbora z doktoratom znanosti, z nazivom najmanj docent oziroma z ekvivalentnim raziskovalnim nazivom. Za področje zdravstvena nega je izjemoma lahko član Senata višji predavatelj, ker je to znanstvena disciplina v RS, ki v Sloveniji še nima izgrajene vertikale na terciarnem izobraževanju.

Akademski zbor FZJ voli člane Senata veljavno, če je na seji Akademskega zbora prisotna večina članov Akademskega zbora z volilno pravico. Volitve so tajne.

Za člana Senata je/so izvoljen/i tisti kandidat/i iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev, ki je/so prejel/i največ glasov Akademskega zbora.

27. člen

V primeru, da član Senata FZJ iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev odstopi oziroma prekine sodelovanje z FZJ, mu preneha tudi članstvo v Senatu.

V primeru, da član Senata FZJ iz vrst študentov odstopi oziroma preneha biti študent FZJ, mu preneha tudi članstvo v Senatu.

V teh primerih Senat FZJ izda sklep o nadomestnih volitvah člana Senata FZJ. Nadomestnemu članu Senata FZJ poteče mandat hkrati z ostalimi člani Senata FZJ.

28. člen

Senat FZJ se konstituira na seji, ki jo po izvedenih volitvah na Akademskem zboru FZJ skliče Dekan FZJ. Pogoj za sklic prve seje Senata je, da sta izvoljeni vsaj dve tretjini članov Senata. Do takrat deluje dotedanji Senat FZJ.

29. člen

Seje Senata sklicuje in vodi Dekan, ki je član Senata po položaju. V njegovi odsotnosti vodi sejo eden od prodekanov, ki ga za vodenje seje pooblasti dekan FZJ.

Senat odloča na sejah, ki so sklicane najmanj enkrat mesečno in vsaj desetkrat na leto, po vnaprej določenem načrtu sej za študijsko leto. Sklic seje Senata izven načrtovanih terminov lahko predlaga 1/3 članov Senata, Upravni odbor, Dekan in Študentski svet.

Seje so sklepčne, če je navzoča večina voljenih članov Senata. Senat odloča z javnim glasovanjem razen, če s posebnim sklepom ne odloči drugače.

Na sejah Senata lahko sodelujejo brez pravice glasovanja tudi:

-

predstojniki kateder, ki niso člani Senata,

-

predsednik Akademskega zbora, če ni član Senata.

Senat sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov Senata s pravico glasovanja, razen če ni drugače določeno. Za svoje delo sprejme Senat poslovnik.

Senat FZJ lahko s sklepom sejo ali del seje Senata zapre za javnost.

30. člen

Senat razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskega zavoda.

Pristojnosti Senata so naslednje:

-

po predhodnem soglasju ustanovitelja sprejema Statut FZJ in spremembe Statuta;

-

sprejema notranje akte visokošolskega zavoda;

-

sprejema predloge študijskih programov na vseh bolonjskih stopnjah ter predloge programov za kontinuiran profesionalni razvoj;

-

sprejema program znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;

-

sprejema izvedbene načrte izvajanja študijske dejavnosti in znanstveno raziskovalnega ter razvojnega dela;

-

obravnava in sprejema poročila o učinkovitosti študija in poročila o izvedbi znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskega zavoda;

-

določa število vpisnih mest na akreditiranih študijskih programih;

-

izvoli Dekana visokošolskega zavoda;

-

v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje po tri poročevalce o usposobljenosti kandidata;

-

voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv;

-

določa način sprejemanja tem diplomskih in magistrskih del in znanstvenih del;

-

imenuje komisijo za oceno primernosti teme doktorske disertacije in na podlagi ocene te komisije odloča o potrditvi teme doktorske disertacije;

-

imenuje komisije in delovna telesa Senata ter spremlja njihovo delo;

-

potrjuje dokončne sklepe komisij Senata;

-

kot drugostopenjski organ dokončno odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah, ko gre za pritožbo zoper odločbo organa na prvi stopnji;

-

obravnava in odloča o mnenjih in predlogih študentskega sveta s področja njegove pristojnosti;

-

skrbi za spremljanje kakovosti izobraževalnega, raziskovalnega in razvojnega dela ter sprejema samoevalvacijsko poročilo;

-

oblikuje predloge za priznanja in nagrade;

-

predlaga imenovanja predstavnikov FZJ v strokovne organizacije in organe zunaj FZJ;

-

na predlog Dekana sprejema letni delovni načrt visokošolskega zavoda v okviru svojih pristojnosti;

-

na predlog Dekana daje soglasje k imenovanju predstojnikov kateder, inštitutov/razvojnih centrov,

-

na predlog Dekana daje soglasje k imenovanju prodekanov FZJ;

-

opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, ustanovitvenim aktom, ali drugimi splošnimi akti in s tem statutom.

31. člen

Članu Senata preneha mandat s potekom mandata, oziroma je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan, če:

-

sam zahteva razrešitev,

-

se neopravičeno ne udeleži štirih od desetih sej na letni ravni,

-

če mu preneha delovno razmerje na FZJ.

4.2.1 Delovna telesa – komisije Senata

32. člen

Za proučitev vprašanj iz svojega delovnega področja ter za pripravo gradiv za sejo Senata ima lahko Senat naslednja delovna telesa:

-

komisijo za študijske in študentske zadeve (KŠŠZ);

-

komisijo za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost (KZRD);

-

komisijo za izvolitve v nazive (KIN);

-

komisijo za kakovost in evalvacije (KKE);

-

komisijo za diplomske zadeve (KDZ);

-

komisija za magistrske zadeve (KMZ);

-

komisija za tutorstvo (KT);

-

komisija za publikacije (KP);

-

komisija za disciplinske zadeve (KD).

Senat FZJ lahko po potrebi ustanovi še druga delovna telesa.

33. člen

Delovna telesa štejejo od tri do pet članov. Sestava in število članov delovnih teles, njegove naloge in pooblastila ter trajanje mandata določi na predlog Dekana Senat FZJ s sklepom o ustanovitvi, v kolikor ni to določeno v teh pravilih. Mandatna doba delovnih teles traja dve leti.

Delovna telesa sprejemajo sklepe na prvi stopnji, o sklepih poročajo Senatu.

Na seji delovnega telesa mora biti prisotna več kot polovica članov, sklepe se sprejema z navadno večino glasov.

Delovna telesa vodijo pristojni prodekani oziroma imenovani predsedniki, ki obravnavajo in sklepajo o vprašanjih, vsak s svojega delovnega področja na sejah, ki jih sklicuje predsednik.

Zoper sklep delovnega telesa na prvi stopnji, se lahko študent v postopku pritoži na organ druge stopnje – Senat FZJ.

34. člen

V delovna telesa, ki se ukvarjajo s študijsko problematiko, lahko Senat FZJ imenuje, na predlog študentskega sveta, tudi predstavnika študentov.

35. člen

Komisija za študijske in študentske zadeve (KŠŠZ)

Komisijo za študijske in študentske zadeve sestavljajo:

-

predsednik;

-

trije visokošolski učitelji;

-

en predstavnik študentov.

Predsednika in člane komisije imenuje Senat FZJ. Komisija za študijske in študentske zadeve ima pet članov, eden od njih je prodekan za izobraževanje. Mandatna doba traja dve leti.

Komisija za študijske in študentske zadeve razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja pedagoškega dela ter pravic in dolžnosti študentov, ki izhajajo iz zakona in študijskih programov visokošolskega zavoda in sprejema sklepe na prvi stopnji. O sprejetih sklepih seznanja Senat FZJ.

Komisija za študijske in študentske zadeve obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega področja na sejah, kadar je zagotovljena sklepčnost, tj. če je na seji navzočih več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z navadno večino glasov. Pri delu komisije sodeluje strokovni sodelavec referata za študijske in študentske zadeve.

V primeru nesklepčnosti, lahko predsednik Komisije za študijske in študentske zadeve izvede korespondenčno sejo komisije.

Zoper sklep Komisije za študijske in študentske zadeve na prvi stopnji, se lahko študent v postopku pritoži na organ druge stopnje – Senat FZJ.

36. člen

Komisija za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost (KZRD)

Komisija za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost ima tri člane, eden od njih je prodekan za raziskovanje in razvoj. Pogoj za članstvo v komisiji je habilitacija visokošolskega učitelja (naziv najmanj docent) ali raziskovalca (naziv najmanj znanstveni sodelavec) in članstvo v raziskovalni skupini FZJ.

Predsednika in člane komisije imenuje Senat FZJ. Mandatna doba članov komisije je dve leti.