Sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje...

2638. Sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje električne energije

Na podlagi četrtega odstavka 40. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) in devete alineje prvega odstavka 5. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 114/04, 52/06 in 31/07) izdaja sistemski operater prenosnega omrežja električne energije

S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A
za prenosno omrežje električne energije

1 SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S sistemskimi obratovalnimi navodili za prenosno omrežje električne energije se urejajo obratovanje in način vodenja prenosnega omrežja električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenosno omrežje) ter pravice in obveznosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) in uporabnikov prenosnega omrežja, z namenom zagotavljanja varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega omrežja in elektroenergetskega sistema ter zanesljive in varne oskrbe z električno energijo.

SONPO predpisuje zlasti:

-

tehnične in druge pogoje za varno obratovanje prenosnega omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z električno energijo;

-

tehnične in druge pogoje za priključitev na prenosno omrežje;

-

postopke za obratovanje prenosnega omrežja v kriznih stanjih;

-

način zagotavljanja sistemskih storitev;

-

tehnične pogoje za medsebojno priključitev in delovanje omrežij različnih sistemskih operaterjev;

-

določila o stroških tehničnih ukrepov, ki so potrebni za priključitev novih proizvajalcev električne energije na prenosno omrežje;

-

kriterije načrtovanja razvoja prenosnega omrežja.

2. člen

SONPO vsebuje minimalne zahteve evropskega Združenja za koordinacijo prenosa električne energije in Združenja evropskih sistemskih operaterjev prenosnega omrežja za obratovanje in izmenjavo električne energije med sinhronsko povezanimi EES, katerih pravila so javno dostopna preko spletne strani sistemskega operaterja.

3. člen

Sestavni del SONPO so tudi naslednje priloge:

Priloga I: Sodelovanje v primarni regulaciji,

Priloga II: Minimalne zahteve za sekundarno regulacijo,

Priloga III: Regulacija napetosti,

Priloga IV: Uporaba n-1 kriterija,

Priloga V: Baza tehničnih podatkov,

Priloga VI: Baza obratovalnih podatkov,

Priloga VII: Podatki, potrebni za priključitev na omrežje,

Priloga VIII: Posebne zahteve za zaščito,

Priloga IX: Otočno obratovanje TE Brestanica za potrebe NE Krško,

Priloga X: Splošni postopek priprave in izvedbe izklopa elektroenergetske naprave,

Priloga XI: Splošni postopek po izpadu VN daljnovoda,

Priloga XII: Transformatorji z ozemljenimi zvezdišči,

Priloga XIII: Aktivirani (enopolni) APV na daljnovodih,

Priloga XIV: Dovoljene trajne obremenitve daljnovodov in zaščite,

Priloga XV: Stikališča, HE, TE in NEK, kjer je možna ali sinhronizacija ali paralelno spajanje,

Priloga XVI: Navodilo o prijavljanju dostopov do prenosnega omrežja in pravila netiranja,

Priloga XVII: Enopolne sheme priključkov in

Priloga XVIII: Trajanje nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema električne energije iz prenosnega omrežja.

1.1 Pomen okrajšav in izrazov

4. člen

Uporabljene okrajšave v tem navodilu pomenijo:

– APV     avtomatski ponovni vklop;
– ČPZ     čezmejna prenosna zmogljivost;
– PUČPZ   pravica uporabe čezmejnih prenosnih
          zmogljivosti;
– DCV     distribucijski center vodenja, ki je v
          sestavi distribucijskih podjetij;
– DEM     Dravske elektrarne Maribor;
– DV      daljnovod;
– EEN     elektroenergetska naprava;
– EES     elektroenergetski sistem;
– ETSO    Združenje evropskih sistemskih operaterjev
          prenosnih omrežij (European Transmission
          System Operator);
– EZ      Energetski zakon;
– FACTS   naprave, ki predstavljajo tehnologijo
          močnostne elektronike, ki omogoča potrebne
          popravke delovanja prenosa zaradi boljšega
          izkoriščanja obstoječih prenosnih sistemov
          (Flexible Alternating Current Transmission
          Systems);
– HE      hidroelektrarna;
– KD      koordinator del – odgovorni vodja vseh
          programskih del;
– KSM     koordinator stikalnih manipulacij;
– NE      nuklearna elektrarna;
– NEK     nuklearna elektrarna Krško;
– NEP     Nacionalni energetski program;
– NN      nizko-napetostni nivo;
– OBS     odgovorni bilančne skupine;
– OCV     območni center vodenja EES Slovenije, ki je
          v sestavi sistemskega operaterja;
– RCV     republiški center vodenja EES Slovenije,
          ki je v sestavi sistemskega operaterja;
– RP      razdelilna postaja;
– RTP     razdelilna transformatorska postaja;
– SN      srednje-napetostni nivo;
– SONPO   sistemska obratovalna navodila za prenosno
          omrežje električne energije;
– TE      termoelektrarna;
– UCTE    Združenje za koordinacijo prenosa električne
          energije (Union for the Co-ordination of
          Transmission of Electricity);
– VN      visoko-napetostni nivo.

5. člen

Posamezni izrazi v tem navodilu imajo naslednji pomen:

-

antenski odcep (T-priključek) je del daljnovoda, priključen na daljnovod med dvema RTP, ki napaja tretjo RTP;

-

APV je ponovni vklop enega ali vseh treh polov odklopnika daljnovoda, ki sledi izklopu le-tega zaradi delovanja zaščitnih naprav, po vnaprej določenem času;

-

countertrade je način obvladovanja pretokov moči v prenosnem omrežju, pri katerem sistemski operater izvede posel z električno energijo v nasprotni smeri glede na pretok moči;

-

delovna moč je električna moč, ki je na razpolago za pretvorbo v drugo obliko moči (mehansko, termično, kemično, optično, akustično itn.);

-

EES je funkcionalna enota, ki praviloma obsega proizvodne enote, prenosno in distribucijsko omrežje ter porabnike, in je obenem regulacijsko območje;

-

elektroenergetsko omrežje obsega naprave za prenos in distribucijo električne energije;

-

močnostni transformator je naprava, ki primarno napetost transformira na sekundarno stran v določenem razmerju;

-

frekvenca, s katero EES obratuje, je število ponovitev izmenične električne veličine v sekundi, izraženo v Hz (hertz);

-

interkonekcijski sistem obsega vse sinhronsko povezane prenosne sisteme;

-

interkonekcijska povezava je daljnovod (ali transformator), ki povezuje prenosne sisteme različnih sistemskih operaterjev;

-

izredni izklop je izklop elektroenergetske naprave, ki ni bil načrtovan v letnem planu vzdrževalnih del in je potreben zaradi preprečevanja nastanka ali širitve večjih motenj in škode;

-

jalova moč je imaginarna komponenta električne moči izmeničnega toka, ki je neizogibna za delovanje EES. Pretežno se jalova moč porabi za ustvarjanje magnetnega polja v elementih kot so transformatorji in motorji;

-

kratek stik daleč od elektrarne: šteje se, da je kratek stik daleč od elektrarne, če je komponenta začetnega simetričnega trifaznega kratkostičnega toka na sinhronskem ali asinhronskem stroju manjša od dvojne vrednosti njegovega nazivnega toka;

-

kratek stik blizu elektrarne: šteje se, da je kratek stik blizu elektrarne, če komponenta začetnega simetričnega trifaznega kratkostičnega toka preseže na sinhronskem ali asinhronskem stroju dvojno vrednost njegovega nazivnega toka;

-

kratkostična moč v omrežju je produkt toka pri kratkem stiku v določeni točki sistema in dogovorjene, običajno obratovalne napetosti;

-

krizno stanje je stanje, ko so nekatere omejitve omrežne spremenljivke prekoračene, rezerve moči izčrpane, tako da lahko tudi manjša motnja privede do kotne ali napetostne nestabilnosti, ki lahko povzroči delni ali kompletni razpad EES. Kriterij n-1 ni izpolnjen;

-

lastna raba proizvodne enote je električna moč, potrebna za obratovanje dodatnih in pomožnih naprav proizvodne enote, npr. naprave za dobavo tehnološke vode, dovod goriva in zraka in podobno, ter pokrivanje izgub močnostnih transformatorjev;

-

merilno mesto je mesto v prenosnem omrežju, na katerem so vgrajene merilne naprave za potrebe obratovanja, vodenja in obračuna električne energije;

-

močnostni faktor cos fi je količnik med delovno in navidezno močjo;

-

mrtva cona je področje gibanja frekvence, kjer se frekvenčni regulator ne odziva; Za razliko od mrtvega pasu je mrtva cona posledica nepravilnosti pri načrtovanju regulatorja;

-

mrtvi pas je področje gibanja frekvence, kjer se frekvenčni regulator ne odziva; mrtvi pas je nastavljen na regulatorjih namenoma;

-

n-1 sigurnostni kriterij je osnovni kriterij, ki ga je potrebno izpolnjevati pri načrtovanju izgradnje, izgradnji in obratovanju EES. Izpolnjen n-1 kriterij zagotavlja, da ob izpadu katerega koli posameznega elementa v EES ne pride do preobremenitev ali sigurnostnih težav;

-

načrtovanje obratovanja EES je načrtovanje delovanja elementov sistema ob upoštevanju omejitev. Obsega planiranje proizvodnje in dobave električne energije ter analize sistema z namenom zagotavljanja ustreznega napajanja odjemalcev z upoštevanjem predvidljivih okoliščin v danem obdobju;

-

napajalni priključek označuje tehnični stik odjemalčevega postroja z javnim prenosnim ali distribucijskim omrežjem, kot tudi tehnični stik distribucijskega omrežja s prenosnim omrežjem;

-

napetostna nestabilnost nastopi ob znižanju napetosti pod mejo, ko stabilno obratovanje EES ni več možno. Napetost postane nestabilna in lahko pade na vrednost nič, ko pride do »napetostnega zloma«;

-

napetostni instrumentni transformator je transformator, ki se uporablja z merilnimi instrumenti in napravami za zaščito, kjer je napetost v sekundarnem navitju znotraj predpisane meje točnosti in je sorazmerna in v fazi z napetostjo na primarni strani;

-

naprave uporabnikov so vse instalirane elektroenergetske naprave uporabnikov sistema;

-

navidezna moč je zmnožek napetosti in toka oziroma geometrijska vsota delovne moči in jalove moči in je bistvenega pomena pri dimenzioniranju naprav;

-

nazivna moč proizvodne enote je tista največja trajna moč, ki jo določi proizvajalec agregata. Če je ni mogoče ugotoviti iz dokumentacije agregata, jo je potrebno za normalno obratovanje enote določiti;

-

nenačrtovana izmenjava je razlika med načrtovano (vozni red) in dejansko izmenjavo električne energije med regulacijskimi območji;

-

neposredni odjemalec je odjemalec, priključen na prenosno omrežje;

-

netiranje je način pridobitve dodatnih čezmejnih prenosnih zmogljivosti s kompenzacijo čezmejnih izmenjav električne energije v nasprotnih smereh;

-

normalno obratovalno stanje je stanje, v katerem so omrežne spremenljivke – kot so frekvenca, napetosti in obremenitve EEN – znotraj dovoljenih meja in so vsi odjemalci napajani po veljavnem voznem redu z izpolnjenim n-1 kriterijem. Pri tem so upoštevane mejne vrednosti:

-

priporočene in najvišje dopustne napetosti v skladu s tabelo v prilogi III teh navodil, maksimalni toki v omrežju ter napravah, dogovorjene kratkostične moči v posameznih omrežnih vozliščih in stičnih mestih,

-

vzpostavljeni izravnani visokonapetostni profil v omrežju in s tem zmanjšanje prenosnih izgub in izboljšanje stabilnosti;

-

obračunski koordinacijski center je administrativna enota z obračunsko funkcijo, ki obsega naslednje korake:

-

registracija in ovrednotenje urnikov izmenjav med regulacijskimi bloki med fazo načrtovanja;

-

registracija vrednosti števcev energije na interkonekcijskih povezavah med regulacijskimi bloki za izračun začasnih vrednosti izmenjav energije;

-

sprotni nadzor izmenjav na mejah regulacijskih blokov;

-

izračun začasnih in končnih nenačrtovanih izmenjav med regulacijskimi bloki;

-

izračun urnika kompenzacij za regulacijske bloke;

-

obremenitev je skupna moč odjema, ki lahko predstavlja vsoto trenutnih moči iz omrežij v okviru enega regulacijskega območja;

-

odgovorni bilančne skupine je udeleženec trga, ki ima sklenjeno bilančno pogodbo;

-

odklopnik je stikalna naprava s funkcijo vklopa in izklopa električnih tokokrogov v normalnem obratovanju in v primeru motenj;

-

okvara nastane kot posledica motnje in označuje prehodno stanje določene EEN (npr. daljnovoda, generatorja ...) do uspešno opravljenega popravila;

-

opazovano območje običajno obsega območje, ki ga nadzira sistemski operater;

-

planski izklop elektroenergetske naprave je izklop, ki je predviden v letnem planu vzdrževalnih del;

-

prehodna (tranzientna) stabilnost: če EES po veliki motnji in prehodnem pojavu preide v predhodno stabilno stanje, je prehodno stabilen glede narave, mesta in trajanja okvare;

-

prekinitev dobave: kot prekinitev dobave se šteje prekinitev dobave enemu ali več odjemalcem zaradi izpada, ki traja več kot 1 sekundo;

-

prenosno omrežje je 400 kV, 220 kV in 110 kV omrežje, ki v sinhronskem obratovanju služi za prenos električne energije od proizvodnih enot do distribucijskega omrežja in neposrednih odjemalcev ter za izmenjave s prenosnimi omrežji sosednjih EES;

-

prezasedenost pomeni stanje, ko povezava med nacionalnimi prenosnimi omrežji zaradi premajhne zmogljivosti povezovalnih daljnovodov in/ali zadevnih nacionalnih prenosnih omrežij ne more sprejeti vsega fizičnega pretoka, nastalega zaradi mednarodnega trgovanja na zahtevo udeležencev na trgu;

-

priključno mesto je sklop naprav (odvodno oziroma dovodno polje, priključeno na zbiralnice prenosnega omrežja), s katerimi se uporabnik priključi na prenosno omrežje. Uporabniki omrežja imajo lahko eno ali več priključnih mest v prenosnem omrežju;

-

primarna regulacija frekvence je regulacija moči proizvodne enote za vzdrževanje ravnotežja med proizvedeno in oddano močjo v sekundnem obdobju, ki se odraža v uravnavanju frekvence;

-

proizvajalec je pravna ali fizična oseba, ki oddaja električno energijo v omrežje;

-

proizvodna enota je naprava ali sklop naprav za proizvodnjo električne energije, kot so to npr. generator, elektrarna za kombinirano proizvodnjo električne in toplotne energije, veriga hidroelektrarn, skupina gorilnih celic ali skupina sončnih celic;

-

radialni priključek je del omrežja, sestavljen iz radialnih vodov, ki se napajajo iz enega vira;

-

regulacijski blok obsega eno ali več regulacijskih območij, katerih sekundarna regulacija moči in frekvence se izvaja koordinirano z ostalimi regulacijskimi območji, ki sodelujejo v bloku. Regulacijski blok ni odgovoren za primarno regulacijo, saj je ta v domeni posameznega regulacijskega območja;

-

regulacija napetosti in jalove moči ima za nalogo sprotno prilagajanje proizvodnje jalovih moči in s tem napetosti znotraj omejitev glede na spremembe obremenitev v sistemu;

-

regulacijsko območje je območje, v katerem sistemski operater odgovarja za primarno regulacijo, sekundarno regulacijo in terciarno rezervo. Regulacijsko območje je fizično določeno z lokacijo interkonekcijskih meritev za potrebe sekundarne regulacije znotraj interkonekcije;

-

rezerva sekundarne regulacije frekvence je rezerva moči od delovne točke agregata navzgor do maksimalne in navzdol do minimalne vrednosti regulacijskega obsega;

-

sekundarna regulacijska moč je v trenutni delovni točki agregata že aktivirani del sekundarnega regulacijskega obsega;

-

sekundarna regulacija moči in frekvence je avtomatsko prilagajanje moči agregatov, ki ohranja želeno izmenjavo moči s sosednjimi regulacijskimi območji ter zmanjšuje preostalo odstopanje frekvence po delovanju primarnih regulatorjev;

-

sekundarni regulacijski obseg je območje razpoložljive moči izbranih agregatov, ki jo sekundarni regulator avtomatsko izrablja v obeh smereh, t.j. navzgor in navzdol od njihove trenutne delovne točke;

-

sigurnost obratovanja sistema predstavlja odpornost na motnje, pri čemer zmore sistem opravljati svojo nalogo v izbranem času;

-

stabilnost je izraz, ki se uporablja kot skupni naziv za stacionarno in tranzientno stabilnost. Stabilnost je sposobnost EES obdržati sinhrono obratovanje generatorjev;

-

stacionarna stabilnost EES ali generatorja pomeni, da se EES ali generator po dovolj majhni motnji povrne v stacionarno stanje. Če pri tem ne sodelujejo regulacijske naprave, lahko štejemo, da je naravno stacionarno stabilen. V nasprotnem primeru je umetno stacionarno stabilen. Nestabilnost se pokaže v enem nestabilnem nihaju, v obliki nihanj ali z neperiodičnim prehodom v razpad;

-

stanje pripravljenosti je nesigurno stanje, ko so nekatere omrežne spremenljivke blizu svojih omejitev, vendar ima EES na razpolago dovolj rezerve delovne in jalove moči za regulacijo in ukrepe, kriterij n-1 je izpolnjen;

-

stanje razpadanja je stanje, ko v sistemu izpadajo vodi zaradi preobremenitev in proizvodne enote zaradi izpadov vodov, prenizke frekvence ali napetosti, pri čemer še lahko obratujejo posamezni deli EES (otoki);

-

stanje vzpostavljanja je stanje, ko so nekateri ali vsi odjemalci izgubili napajanje in se povezuje elemente EES s ciljem hitre obnove sigurnega obratovanja in napajanja odjemalcev;

-

stično mesto je točka na priključnem mestu. To je odklopnik med prenosnim omrežjem in napravami, ki neposredno pripadajo uporabniku omrežja;

-

tehnični minimum proizvodnje je vrednost, pod katero, zaradi lastnosti naprav ali postrojev, ne sme pasti moč proizvodne enote v trajnem obratovanju. Če se tehnični minimum nanaša na krajši časovni interval namesto na trajno obratovanje, mora biti to posebej označeno;

-

terciarna regulacija je sprememba delovne točke agregata s posegom operaterja z namenom nadomeščanja izpadle proizvodne enote in sprostitve sekundarne rezerve moči;

-

tokovni instrumentni transformator je transformator, ki se uporablja z merilnimi instrumenti in napravami za zaščito, kjer je tok v sekundarnem navitju znotraj predpisane meje točnosti in je sorazmeren in v fazi s tokom na primarni strani;

-

trajna moč proizvodne enote je maksimalna proizvedena moč v normalnem obratovanju brez omejitev, ki ne zmanjšuje sigurnosti obratovanja. Trajna moč se s časom lahko spreminja;

-

velika motnja – razpad (motnja večjih razsežnosti) pomeni izgubo napetosti:

-

v celotnem prenosnem omrežju sistemskega operaterja ali

-

v več omrežjih sosednjih sistemskih operaterjev ali

-

v delih omrežja enega ali več sosednjih prenosnih ali distribucijskih sistemov;

-

vodenje obratovanja EES je usmerjanje obratovanja in nadzorovanja stanja elementov in funkcij sistema ter krmiljenje elementov zaradi ohranjanja sigurnega obratovanja na določenem območju in povezav s sosednjimi sistemi;

-

vozni redi izmenjav električne energije so načrtovane izmenjave električne energije med regulacijskimi območji. Ti določajo območje, ki dobavlja energijo, območje, ki energijo prejema, čas trajanja izmenjave in njeno predvideno moč;

-

zanesljivost je sposobnost EES, da opravlja svojo nalogo v izbranem času;

-

zmožnost zagona agregata brez zunanjega napajanja je zmožnost ponovnega zagona in sinhronizacije agregata brez napajanja iz EES;

-

zmožnost otočnega obratovanja je zmožnost agregata oz. elektrarne, da obratuje v delu omrežja, ki je električno ločeno od drugih delov.

2 TEHNIČNI POGOJI ZA PRIKLJUČITEV UPORABNIKOV NA PRENOSNO OMREŽJE

6. člen

Uporabnik, ki se s svojimi EEN želi priključiti na prenosno omrežje, mora izpolnjevati osnovne tehnične zahteve s področja:

-

primarne opreme,

-

sekundarne opreme:

• zaščitnih sistemov,

• števčnih meritev ter meritev kvalitete električne energije,

• merilnih naprav,

• teleinformacijskih naprav,

-

dodatnih zahtev za priključitev proizvodnih enot.

V soglasju za priključitev uporabnika na prenosno omrežje lahko sistemski operater na podlagi pravilnikov, standardov ali strokovnih analiz določi posebne zahteve za priključitev.

7. člen

Postopek pridobivanja soglasja za priključitev na prenosno omrežje je sestavni del predpisa, ki ureja splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije iz prenosnega omrežja.

8. člen

Sistemski operater pred izdajo soglasja za priključitev na prenosno omrežje preveri vpliv načrtovanih EEN na izpolnjevanje kriterija n-1 v prenosnem omrežju in povratni vpliv načrtovanih EEN na kakovost napetosti v prenosnem omrežju.

9. člen

Uporabnik, ki se želi priključiti na prenosno omrežje, pred sklenitvijo pogodbe o priključitvi sistemskemu operaterju posreduje tehnične in obratovalne podatke, navedene v prilogi V teh navodil, po priključitvi na prenosno omrežje pa podatke, navedene v prilogi VI teh navodil.

10. člen

Tehnični pogoji za priključitev na prenosno omrežje po teh navodilih veljajo za uporabnika prenosnega omrežja, ki se nanj na novo priključuje. Veljajo tudi za uporabnika, ki rekonstruira ali izvaja investicijska vzdrževalna dela ali vzdrževalna dela v javno korist, skladno z zakonom o graditvi objektov, na elektroenergetskih objektih, opremi in napravah, ki so sestavni del prenosnega omrežja ali njegovega priključka, in tudi na opremi ter napravah, ki niso sestavni del tega omrežja, vendar s svojim delovanjem vplivajo na varno in zanesljivo obratovanje prenosnega omrežja. V teh primerih mora uporabnik zaprositi za soglasje za priključitev, skladno s predpisom, ki ureja splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije iz prenosnega omrežja.

Za obstoječe objekte, opremo in naprave, navedene v prejšnjem odstavku, v času rednega obratovanja in vzdrževanja ostajajo v veljavi pogoji, ki so bili predpisani v že izdanih soglasjih za priključitev, razen v tistih primerih, ko sistemski operater ugotovi, da so spremembe potrebne zaradi učinkovitega odločanja o sredstvih in premoženju, potrebnem za upravljanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega omrežja. V teh primerih sistemski operater pripravi program ukrepov in postopa skladno s 23.b členom EZ. Enako velja tudi za vse upravno tehnične dokumente (pogodbe, obratovalna navodila, sporazume in podobno), ki so osnova za obratovanje in vzdrževanje EEN prenosnega omrežja.

11. člen

Uporabnik prenosnega omrežja je dolžan projektirati in izgraditi svoje EEN v skladu s tehničnimi pravilniki in standardi, upoštevajoč zahteve iz izdanih soglasij sistemskega operaterja.

12. člen

Po dokončnosti soglasja za priključitev in pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik prenosnega omrežja pogodbo o priključitvi.

13. člen

Sistemski operater in uporabnik izdelata in obojestransko potrdita obratovalna navodila za priključno mesto, ki med drugim vsebujejo:

-

imenovanje odgovornih oseb obeh strank,

-

dolžnosti obratovalnega osebja obeh strank,

-

razmejitev vodenja EEN med sistemskim operaterjem in uporabnikom,

-

način obratovanja EEN v normalnem in izrednem obratovalnem stanju,

-

določitev dostopa sistemskega operaterja do EEN, ki jih vodi, nadzira in vzdržuje.

Obratovalna navodila morajo biti pred priključitvijo objekta na prenosno omrežje obojestransko potrjena.

14. člen

Uporabnik mora za vsako tehnično spremembo na zgrajenih in priključenih EEN, ki ni v skladu s pogodbo o priključitvi, vložiti novo vlogo za izdajo soglasja za priključitev.

2.1 Osnovne zahteve za primarno opremo

15. člen

Uporabnik mora pri načrtovanju in izgradnji upoštevati naslednje zahteve sistemskega operaterja:

-

tok tripolnega kratkega stika,

-

tok enopolnega kratkega stika (dimenzioniranje ozemljitev v RTP),

-

zahtevani nazivni tok in napetost,

-

zahtevano stopnjo izolacije.

Vsi transformatorji morajo imeti možnost ozemljevanja zvezdišč. Način izvedbe ozemljevanja določi sistemski operater.

16. člen

Priključek uporabnika prenosnega omrežja je lahko izveden radialno v prenosno stikališče ali vzankano v prenosne daljnovode, v skladu s prilogo XVII teh navodil. Prenosni daljnovodi se praviloma gradijo v dvo- ali večsistemski izvedbi in povezujejo dve stikališči.

Priključitve na prenosno omrežje z antenskimi odcepi niso dovoljene.

VN stikališča, ki so napajana s tremi ali več daljnovodi, morajo biti izvedena z dvema sistemoma zbiralk z vgrajenim zveznim poljem.

VN oprema mora biti dimenzionirana tako, da kratkostična in termična zmogljivost EEN omogoča dovolj rezerve za bodoče razvojne razširitve objekta in omrežja (v skladu z razvojnimi načrti prenosnega omrežja, ki jih izdeluje sistemski operater).

Izhodni daljnovodni ločilniki morajo biti na strani daljnovoda opremljeni z ozemljilnimi noži za ozemljitev daljnovoda.

Vsa daljnovodna polja morajo biti opremljena z indikacijo prisotnosti napetosti na strani daljnovoda (za izhodnim ločilnikom) z napetostnimi instrumentni transformatorji v vseh fazah.

Stikalna oprema mora omogočati izvajanje enopolnih avtomatskih ponovnih vklopov.

Koordinacija izolacije daljnovoda, ki se priključuje na prenosno omrežje, mora biti usklajena s prenosnim omrežjem.

2.2 Osnovne zahteve za sekundarno opremo

17. člen

Uporabnik pri načrtovanju in izgradnji sekundarnih sistemov priključka upošteva tehnične zahteve sistemskega operaterja glede:

-

napetostnih instrumentnih transformatorjev,

-

tokovnih instrumentnih transformatorjev,

-

relejne zaščite,

-

lokalnega in daljinskega vodenja,

-

števčnih in obratovalnih meritev,

-

informacijskih in nadzornih sistemov,

-

telekomunikacij.

18. člen

Naloge sistemskega operaterja v zvezi s sekundarno opremo so:

-

določitev vrste in načina delovanja zaščitne, merilne ter komunikacijske opreme skladno s prilogo VIII teh navodil,

-

potrditev projektne dokumentacije,

-

sodelovanje pri izvajanju funkcionalnih in zagonskih preizkusov na objektu po programu, ki ga potrdi sistemski operater,

-

preverjanje nastavitve in selektivnosti zaščitnih naprav uporabnika pred priklopom na prenosno omrežje,

-

v času izvajanja primarnih in sekundarnih zagonskih preizkusov preverjanje delovanja daljinskih nadzornih sistemov in komunikacij za potrebe daljinske nastavitve zaščite, informacij o lokacijah okvar na daljnovodih ter oscilografskem zapisu ob dogodkih in okvarah,

-

predpisovanje ureditve zaščitnih naprav tudi na ostalih delih omrežja, če uporabnik s svojim priklopom vpliva na stanje prenosnega omrežja.

2.2.1 Zaščitni sistemi

19. člen

Za zanesljivo obratovanje EEN in zmanjšanje povratnih vplivov obratovanja EEN, ki jih ima uporabnik omrežja priključene na prenosno omrežje, mora uporabnik vgraditi ustrezne zaščitne naprave. Te naprave morajo ustrezati:

-

ustroju in obratovalnim pogojem prenosnega omrežja,

-

pogojem na stičnem mestu s prenosnim omrežjem.

EEN uporabnika prenosnega omrežja ne smejo v nobenem primeru ogrožati obratovanja prenosnega omrežja.

20. člen

Sistemi za zaščito EEN uporabnika prenosnega omrežja morajo biti usklajeni z zaščito prenosnega omrežja. Ukrepi za zaščito EEN se načrtujejo v skladu z zahtevami v prilogi VIII teh navodil.

Uporabnik zaščitne sisteme svojih EEN uskladi z razvojnim konceptom sistemskega operaterja že v fazi planiranja.

2.2.2 Števčne meritve ter meritve kvalitete električne energije

21. člen

Sistemski operater v soglasju za priključitev na prenosno omrežje določi glavna, nadomestna in kontrolna števčna merilna mesta v skladu s potrebami po števčnih merilnih podatkih. Na glavnih merilnih mestih mora biti zagotovljeno štirikvadrantno merjenje delovne in jalove energije z merilno točnostjo števcev delovne energije 0,2 S ter vgrajenim sistemom za neposredno in sprotno odčitavanje števčnih stanj. Na nadomestnih in kontrolnih merilnih mestih mora biti zagotovljeno štirikvadrantno merjenje delovne in jalove energije z merilno točnostjo števcev delovne energije 0,5 S. Uporabnik prenosnega omrežja na glavnih merilnih mestih zagotovi posebno navitje napetostnih instrumentnih transformatorjev razreda točnosti 0,2 S ter posebno navitje tokovnih instrumentnih transformatorjev razreda točnosti 0,2 S. Uporabnik prenosnega omrežja sistemskemu operaterju omogoči vgradnjo sistema za odčitavanje in daljinski prenos števčnih podatkov ter izvedbo sistema za tekoči nadzor nad kvaliteto električne energije, ki sta kompatibilna s centralnim sistemom sistemskega operaterja.

2.2.3 Merilne naprave

22. člen

Sistemski operater v soglasju za priključitev na prenosno omrežje določi merilna mesta glede na potrebe procesnega sistema za vodenje. Na vseh merilnih mestih mora biti zagotovljeno merjenje procesnih veličin (3xU, 3xI, P in Q) z merilno točnostjo 0,5% za delovno moč in električno napetost.

Poleg tega mora biti zagotovljeno zajemanje položajnih signalizacij primarne opreme v celotnem delu stikališča z napetostnim nivojem prenosnega omrežja. V vseh daljnovodnih poljih, ki so povezana na prenosne daljnovode, v zveznem in merilnem polju, vzdolžni ločitvi enosistemskih zbiralk in poljih transformatorjev med dvema napetostnima nivojema prenosnega omrežja mora biti poleg tega zagotovljen tudi zajem alarmnih signalizacij, signalizacij delovanja relejne zaščite ter izvajanje komand nad primarno opremo.

Merilne naprave uporabnika morajo biti z merilnim sistemom sistemskega operaterja usklajene že v fazi planiranja in na zahtevo sistemskega operaterja po potrebi tudi kasneje.

2.2.4 Teleinformacijske naprave

23. člen

Uporabnik mora zagotoviti neposredno kompatibilno teleinformacijsko povezovanje merilnih naprav iz 22. člena teh navodil s centrom vodenja sistemskega operaterja po podvojeni prenosni poti. Teleinformacijske naprave morajo sistemskemu operaterju omogočiti blokade nedovoljenih komand ter avtomatsko statično oziroma dinamično preverjanje pogojev za sinhronizacijo pred vklopom odklopnikov prenosnih daljnovodov.

2.3 Dodatne zahteve za priključitev proizvodnih enot

24. člen

Proizvajalec, ki je priključen na prenosno omrežje, mora poleg zahtev, določenih v 21. členu, 22. členu in 23. členu teh navodil, izpolnjevati tudi dodatne zahteve za potrebe izvajanja sistemskih storitev v skladu z določili teh navodil.

Proizvajalec mora za proizvodno enoto, večjo od 10 MW, ki je priključena na distribucijsko omrežje, zagotoviti daljinski prenos obratovalnih podatkov v center vodenja sistemskega operaterja. Takšna proizvodna enota mora biti opremljena z napravo za avtomatsko sinhronizacijo na omrežje in mora na zahtevo sistemskega operaterja sodelovati v regulaciji napetosti.

25. člen

Vetrna elektrarna je izvzeta iz osnovnih zahtev po sodelovanju pri primarni in sekundarni regulaciji frekvence in zahtev obratovanja na lastni rabi.

Če sistemska frekvenca naraste čez mejo 50,25 Hz, se mora izhodna moč vetrne elektrarne avtomatsko sorazmerno zmanjševati vse do vrednosti nič, ko frekvenca doseže vrednost 51,5 Hz.

Vetrna elektrarna mora imeti izvedeno možnost ročnega daljinskega reduciranje izhodne moči iz centra vodenja sistemskega operaterja.

2.3.1 Naprave za sinhronizacijo

26. člen

Proizvodna enota je opremljena z napravo za avtomatsko sinhronizacijo na omrežje, ki omogoča:

-

zagon proizvodne enote v normalnem obratovanju,

-

sinhronizacijo po izpadu iz prenosnega omrežja, ko proizvodna enota otočno obratuje (tudi na lastni rabi).

2.3.2 Zaščita proizvodnih enot in prenosnega omrežja

27. člen

Zaščitni sistemi proizvodne enote proizvodno enoto odklopijo od prenosnega omrežja, ko nastopijo nesprejemljivi pogoji za obratovanje, in morajo biti usklajeni z zaščitnimi sistemi v prenosnem omrežju.

Pri tem se upoštevajo zahteve:

-

kratkostičnih razmer v prenosnem omrežju,

-

neravnotežja moči,

-

preobremenitve statorja in rotorja,

-

podvzbujanja,

-

nihanj v prenosnem omrežju,

-

odstopanj frekvence,

-

asinhronega obratovanja,

-

torzijske preobremenitve generatorske osi,

-

napačnega delovanja zaščite in stikal,

-

dodatne zaščite.

2.3.3 Vključevanje v sistem vodenja

28. člen

Proizvodna enota zagotavlja sistem za izmenjavo podatkov s sistemskim operaterjem. Zagotovljena mora biti izmenjava naslednjih informacij:

-

iz proizvodne enote v sistem vodenja sistemskega operaterja:

• vklopna stanja odklopnikov, ločilnikov in ozemljilnih ločilnikov za potrebe obratovanja in sistemskih analiz;

• vklopna stanja odcepov na transformatorju z regulacijo pod obremenitvijo,

• trenutne meritve napetosti, delovne in jalove moči,

• potrebni podatki za sodelovanje v sekundarni regulaciji frekvence in moči.

-

iz sistema vodenja sistemskega operaterja v proizvodno enoto:

• referenčne in želene vrednosti ter komande za sekundarno regulacijo frekvence in moči,

• referenčne in trenutne vrednosti za regulacijo napetosti in jalove moči, po vzpostavitvi ustreznega sistema s strani sistemskega operaterja.

2.3.4 Regulacija frekvence

29. člen

Proizvodna enota mora imeti vgrajen turbinski regulator, ki omogoča sodelovanje v primarni regulaciji frekvence v skladu z določili, navedenimi v prilogi I teh navodil.

30. člen

Proizvodna enota, priključena na prenosno omrežje, mora tehnično omogočati sodelovanje v sekundarni regulaciji ob upoštevanju pravil, ki jih določi sistemski operater v skladu s prilogo II teh navodil.

31. člen

Proizvodna enota, priključena na prenosno omrežje, lahko sodeluje v terciarni regulaciji, za kar mora biti ustrezno tehnično usposobljena.

2.3.5 Dobava jalove moči

32. člen

Sistemski operater določi osnovni pas regulacijskega obsega proizvodnje jalovih moči, po potrebi pa tudi dodatne zahteve. Proizvodna enota mora biti sposobna spremeniti proizvodnjo jalove moči od spodnje do zgornje meje v nekaj minutah.

Dodatne zahteve sistemskega operaterja po dobavi jalove moči proizvodne enote v omrežje so prikazane v naslednjem grafičnem prikazu:

Grafični prikaz: Zahteve po dobavi jalove moči generatorja v omrežje &fbco;binary entityId="b94c37d6-c1f8-4e32-ae35-e5e881dd533a" type="pdf"&fbcc;

2.3.6 Odklop proizvodne enote od prenosnega omrežja

33. člen

Proizvodna enota mora biti načrtovana in grajena tako, da omogoča obratovanje v frekvenčnem območju med 47,5 Hz in 51,5 Hz. V primeru večjega odstopanja frekvence mora ostati proizvodna enota priključena na omrežje v naslednjih časovnih periodah:

- za frekvenco med 47,5–48,0 Hz mora proizvodna enota obratovati vsaj 10 minut,

- za frekvenco med 48,0–48,5 Hz mora proizvodna enota obratovati vsaj 20 minut,

- za frekvenco med 48,5–49,0 Hz mora proizvodna enota obratovati vsaj 1 uro,

- za frekvenco med 49,0–50,5 Hz mora proizvodna enota trajno obratovati,

- za frekvenco med 50,5–51,5 Hz mora proizvodna enota obratovati vsaj 1 uro.

34. člen

V primeru, ko doseže napetost ≤ 80% nazivne vrednosti (400 / 220 / 110 kV) na visokonapetostni strani energetskega transformatorja, se mora proizvodna enota avtomatsko izklopiti iz omrežja, da lahko preide v obratovanje na blokovno lastno rabo ali v prazni tek. Izjeme so možne s soglasjem sistemskega operaterja.

35. člen

Sistemski operater določi ostale pogoje, pri katerih je potrebno proizvodno enoto izklopiti iz prenosnega omrežja.

2.3.7 Obratovanje proizvodnih enot ob motnjah v sistemu

36. člen

Proizvajalec je dolžan sistemskemu operaterju posredovati karakteristike bloka generator-transformator zaradi stabilnosti in skupnega vpliva regulacije turbine in generatorja.

Zaščita vodov mora dovolj hitro izločiti kratke stike blizu elektrarne, ki bi lahko vodili do nestabilnosti in odklopa proizvodne enote od prenosnega omrežja. V takih primerih se lastna raba ne sme avtomatsko preklopiti na rezervno napajanje. Proizvodna enota se ne sme odklopiti od prenosnega omrežja, če napetost na visokonapetostni strani transformatorja generatorja presega mejno krivuljo, kot je prikazana v naslednjem grafičnem prikazu:

Grafični prikaz: Sistematska omejitev dopustne napetosti na visokonapetostni strani blok transformatorja &fbco;binary entityId="e670a4c9-62a0-429c-a67c-aac406a08a40" type="pdf"&fbcc;

37. člen

Kratek stik daleč od elektrarne ne sme povzročiti preklopa lastne rabe proizvodne enote, niti odklopa proizvodne enote od prenosnega omrežja vsaj do konca delovanja zaščite, definirane v selektivnem načrtu do 5 sekund.

38. člen

Sistemski operater lahko po potrebi zahteva, da je generator opremljen z napravami za dušenje nihanj v omrežju. Cilja teh ukrepov sta zagotovitev statične stabilnosti v vsaki obratovalni točki generatorja in stabilno delovanje. Proizvajalec in sistemski operater uskladita karakteristike turbinskih regulatorjev in regulatorjev vzbujanja generatorja, ki vplivajo na stabilnost. Regulacija turbine ali generatorja ne sme povzročati nihanj moči ali napetosti.

39. člen

Pri načrtovanju proizvodnje posamezne proizvodne enote je proizvajalec dolžan zagotoviti zanesljiv preklop na lastno rabo neodvisno od obratovalne točke generatorja. Pri motnjah v omrežju, ko se proizvodna enota odklopi od omrežja, mora biti zagotovljena zanesljivost preklopa na lastno rabo v skladu z dogovorjeno zaščitno shemo.

Proizvodna enota mora biti sposobna obratovati samo na lastni rabi vsaj 3 ure.

40. člen

Proizvajalec zagotovi zmožnost otočnega obratovanja, če zaradi pogojev v omrežju tako zahteva sistemski operater. Avtomat za preklop proizvodne enote mora zanesljivo omogočiti preklop iz obratovanja na lastni rabi na breme, ki presega moč lastne rabe in preklop na lastno rabo proizvodne enote. Če sistemski operater zahteva, mora takšno otočno obratovanje trajati več ur. Kadar proizvodna enota obratuje na lastni rabi ali z zmanjšano obremenitvijo, mora biti sposobna prenesti nenadno priključitev bremena med 5% in 10% njene nazivne moči.