Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in...

2091. Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga

Na podlagi tretjega odstavka 9. člena, šestega odstavka 10. člena, drugega odstavka 11. člena, tretjega odstavka 12. člena in tretje alineje 73. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/10 in 40/14 – ZIN-B) izdaja minister za kmetijstvo in okolje

P R A V I L N I K
o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora (Burill) Winslow et al. (v nadaljnjem besedilu: hrušev ožig), gostiteljske rastline hruševega ožiga, ugotavljanje zdravstvenega stanja rastlin in obveznosti imetnikov rastlin, ukrepe na posebno nadzorovanem območju, prijavo lokacije pridelave gostiteljskih rastlin za saditev in obveščanje imetnikov gostiteljskih rastlin ter vodenje evidenc.

2. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

enota pridelave je del mesta pridelave, določena z GERK-om, na kateri se lahko vzpostavi in vzdržuje drevesnica ali matični nasad, kjer se na predpisan način zagotavlja odsotnost okužbe s hruševim ožigom;

2.

GERK je grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;

3.

imetniki gostiteljskih rastlin so imetniki rastlin v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin;

4.

imetniki gostiteljskih rastlin za saditev so pridelovalci gostiteljskih rastlin za saditev na mestih ali enotah pridelave in so vpisani v register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin;

5.

imetniki rastlin so imetniki gostiteljskih rastlin in imetniki gostiteljskih rastlin za saditev;

6.

mesto pridelave je mesto pridelave v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, pri čemer ima lahko eno ali več ločenih enot pridelave;

7.

neokuženo območje je del posebnega nadzorovanega območja, kjer hrušev ožig ni ustaljen in je v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin (UL L št. 193 z dne 22. 7. 2008, str. 1), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 707/2014 z dne 25. junija 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 690/2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin (UL L št. 186 z dne 26. 6. 2014, str. 56), priznano kot varovano območje za bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winslow. et al.. Seznam neokuženih območij in meje teh območij so objavljene na spletni strani Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava) in na krajevno običajen način;

8.

nevtralno območje je del posebnega nadzorovanega območja, površine najmanj 50 km2, na katerem je dokazana odsotnost hruševega ožiga v skladu z 21. točko dela B priloge IV Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno direktivo Komisije 2014/78/EU z dne 17. 6. 2014 o spremembi Priloge I, II, III, IV in V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 183 z dne 24. 6. 2014, str. 23). Seznam nevtralnih območij je dosegljiv pri Upravi in objavljen na spletni strani Uprave ter na krajevno običajen način;

9.

okuženo območje je del posebnega nadzorovanega območja, kjer je hrušev ožig ustaljen in v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin (UL L št. 193 z dne 22. 7. 2008, str. 1), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 707/2014 z dne 25. junija 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 690/2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin (UL L št. 186 z dne 26. 6. 2014, str. 56), ni priznano kot varovano območje za bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winslow. et al.. Seznam okuženih območij in meje teh območij so objavljene na spletni strani Uprave in na krajevno običajen način;

10.

posebno nadzorovano območje je ozemlje Republike Slovenije, kjer se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo gostiteljskih rastlin;

11.

rastna doba je obdobje aktivne rasti gostiteljskih rastlin na posameznem območju;

12.

varovalni pas je območje, na katerem se izvajajo ukrepi z namenom preprečevanja širjenja hruševega ožiga in obdaja enoto pridelave gostiteljskih rastlin za saditev;

13.

zavarovani prostor je enota pridelave gostiteljskih rastlin za saditev, na katerem se zagotovijo razmere, ki onemogočajo dostop žuželkam, ki prenašajo rastlinske bolezni;

14.

žarišče okužbe je površina okrog ene ali več okuženih gostiteljskih rastlin, vključno z okuženimi gostiteljskimi rastlinami, na katerih je bila z diagnostičnimi preiskavami potrjena navzočnost hruševega ožiga; določeno je s pravokotnimi koordinatami v metrih, v njem pa se izvajajo ukrepi uničenja za izkoreninjenje hruševega ožiga. Seznam območij žarišč okužbe je dosegljiv pri Upravi in objavljen na spletni strani Uprave.

3. člen

(gostiteljske rastline)

Gostiteljske rastline hruševega ožiga (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline) so rastline iz rodov:

-

Amelanchier (šmarna hrušica);

-

Chaenomeles (japonska kutina);

-

Cotoneaster (panešplja);

-

Crataegus (beli trn, glog);

-

Cydonia (kutina);

-

Eryobotria (japonska nešplja);

-

Malus (jablana);

-

Mespilus (nešplja);

-

Pyracantha (ognjeni trn);

-

Pyrus (hruška);

-

Sorbus (jerebika, skorš), razen S. intermedia;

-

Photinia davidiana (fotinija, ex stranvezija).

II. UGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA IN DOLŽNOSTI IMETNIKOV RASTLIN

4. člen

(zdravstveni pregledi rastlin in diagnostična preiskava)

(1)

Zdravstvene preglede in odvzem vzorcev gostiteljskih rastlin opravlja:

-

fitosanitarni inšpektor pri pridelavi okrasnih in sadnih gostiteljskih rastlin na mestih pridelave gostiteljskih rastlin za saditev kategorije standard in v pripadajočih varovalnih pasovih in žariščih okužbe;

-

gozdarski inšpektor pri pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala in v pripadajočih varovalnih pasovih mest pridelave gostiteljskih rastlin za saditev;

-

Gozdarski inštitut Slovenije pri pregledih uradno potrjenega razmnoževalnega materiala gozdnih rastlin, določen v skladu z zakonom, ki ureja gozdni reprodukcijski material, na mestih pridelave gostiteljskih rastlin za saditev in v pripadajočih varovalnih pasovih;

-

organ za potrjevanje pri pregledih uradno potrjenega razmnoževalnega materiala sadnih rastlin, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, na mestih pridelave gostiteljskih rastlin za saditev ter v pripadajočih varovalnih pasovih;

-

nosilec javnih pooblastil v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, in izvajalec javnih služb, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalec), v žariščih okužbe, na okuženih, nevtralnih in neokuženih območjih v skladu z letnim programom posebnega nadzora.

(2)

Zdravstveni pregledi gostiteljskih rastlin se opravljajo vizualno. Če fitosanitarni ali gozdarski inšpektor (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor), organ za potrjevanje, Gozdarski inštitut Slovenije ali pooblaščeni izvajalec (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni preglednik) pri vizualnem zdravstvenem pregledu gostiteljskih rastlin posumi na okužbo s hruševim ožigom, odvzame uradne vzorce in jih pošlje na analizo v laboratorij, pooblaščen v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni laboratorij).

(3)

V času trajanja diagnostičnih preiskav lahko pristojni inšpektor ali pooblaščeni izvajalec odredi tudi druge ukrepe za preprečevanje širjenja hruševega ožiga v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, zlasti prepoved prenosa rastlinskega materiala, embalaže, orodja in mehanizacije z mesta suma okužbe s hruševim ožigom ter higiensko-sanitarne ukrepe, ki so objavljeni na spletni strani Uprave (v nadaljnjem besedilu: higiensko-sanitarni ukrepi).

(4)

Če je ugotovljena okužba s hruševim ožigom ali so ugotovljene druge nepravilnosti, pooblaščeni preglednik o tem obvesti pristojnega inšpektorja.

5. člen

(sum na okužbo)

(1)

Na okužbo s hruševim ožigom se sumi, če je na gostiteljskih rastlinah katero od naslednjih bolezenskih znamenj:

-

razpoke in rakaste rane na lesu, nekrotično obarvan žilni kambij ob odstranitvi lubja;

-

brezbarvni do mlečno bel bakterijski izcedek, ki se s staranjem spremeni v jantarno rumeno do rjavo barvo in se strdi;

-

voden videz, hitro venenje, rjavenje in sušenje cvetov ter cvetnih šopov;

-

kljukasto ukrivljeni vršiček poganjka, ki spominja na pastirsko palico;

-

ožgan videz okuženih poganjkov: mladi vršički se oranžno obarvajo, vejice in večje veje skupaj z listjem na poganjku venijo, se sušijo in postanejo pri jablani temno rjave, pri hruški črne barve, pri ostalih gostiteljskih rastlinah pa rdeče do rjave barve;

-

sprememba barve iz prejšnje alineje se prične ob listnem peclju in napreduje od glavne listne žile po listni ploskvi proti robu lista;

-

plodovi potemnijo, se posušijo in zgrbančijo (mumificirajo);

-

posušeni cvetovi, listi in mladi plodovi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi.

(2)

Na okužbo s hruševim ožigom se sumi tudi, če na gostiteljskih rastlinah ni vidnih znamenj iz prejšnjega odstavka, so pa bili izpolnjeni naslednji pogoji za okužbo s hruševim ožigom:

-

občutljiva fenološka faza rastlin,

-

ugodne klimatske razmere in

-

nahajanje rastlin na okuženem območju ali v neposredni bližini meje okuženega območja.

(3)

Če so pogoji za okužbo iz prejšnjega odstavka izpolnjeni, izvajalec javne službe napove nevarnost okužbe s hruševim ožigom.

(4)

Gostiteljska rastlina se šteje za okuženo, če je rezultat diagnostične preiskave pozitiven ali če raste na isti enoti pridelave oziroma GERK-u ali lokaciji, kjer je bila potrjena okužena gostiteljska rastlina in kaže bolezenska znamenja iz prvega odstavka tega člena.

6. člen

(obveznosti imetnikov rastlin)

(1)

Imetniki rastlin morajo redno pregledovati gostiteljske rastline med rastno dobo, in sicer ob vsaki napovedi nevarnosti okužbe iz tretjega odstavka prejšnjega člena, vendar najmanj enkrat mesečno v obdobju od aprila do novembra, še posebej v času cvetenja, rasti poganjkov in vremenskih pojavov, kot so hud veter, neurje in toča.

(2)

Ob sumu na okužbo s hruševim ožigom na podlagi vidnih znamenj iz prvega odstavka prejšnjega člena je vsak imetnik rastlin dolžan obvestiti Upravo ali pooblaščenega izvajalca.

(3)

Imetnik rastlin mora ob sumu na okužbo iz prejšnjega odstavka upoštevati zlasti naslednje splošne higiensko-sanitarne ukrepe:

-

domnevno okuženih rastlin se ne sme dotikati brez razloga;

-

delo z domnevno okuženimi rastlinami je treba takoj prekiniti;

-

razkužiti je treba orodje, mehanizacijo, obutev, oblačila in roke, če je prišlo do stika z domnevno okuženimi rastlinami.

III. UKREPI NA NEOKUŽENEM OBMOČJU

7. člen

(potrditev okužbe)

(1)

Ko pooblaščeni laboratorij z diagnostično preiskavo potrdi okužbo s hruševim ožigom na neokuženem območju, o tem pisno ali po elektronski poti obvesti Upravo. Pristojni inšpektor odredi ukrepe za okužene gostiteljske rastline v skladu z 9. členom tega pravilnika.

(2)

Uprava določi meje novega žarišča okužbe in o tem obvesti izvajalce zdravstvenih pregledov iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, imetnike rastlin v žarišču okužbe in lokalno skupnost na krajevno običajen način in na spletni strani Uprave.