Kolektivna pogodba Banke Slovenija

196. Kolektivna pogodba Banke Slovenija

V skladu z Zakonom o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08) in Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07)

1.

Banka Slovenije, ki jo zastopa guverner dr. Marko Kranjec, kot delodajalec in

2.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev Banke Slovenije, ki ga zastopa Mojca Sfiligoj, ter

Sindikat bančništva Slovenije, ki ga zastopa Drago Jurenec, kot predstavnika delavcev sklepata

K O L E K T I V N O P O G O D B O B A N K E S L O V E N I J E

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen kolektivne pogodbe)

Ta kolektivna pogodba (v nadaljnjem besedilu: pogodba) ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in Banko Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka).

Pogodba ne vsebuje določb Zakona o delovnih razmerjih, ki se neposredno uporabljajo.

Pogodba ureja tudi pravice in obveznosti strank te pogodbe, vključno z načinom mirnega reševanja sporov.

2. člen

(uporaba izrazov v pogodbi)

Izrazi, uporabljeni v tej pogodbi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženske in moške.

3. člen

(odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev)

O pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev po tej pogodbi odloča guverner oziroma od njega pisno pooblaščena oseba.

Pristojnosti, ki jih ima po tej pogodbi guverner, lahko v skladu z Zakonom o Banki Slovenije prenese na namestnika guvernerja, viceguvernerja ali druge delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, o čemer mora pisno obvestiti sindikat banke.

II. POGODBA O ZAPOSLITVI

1. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi

4. člen

(pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi)

Posebni pogoji za opravljanje dela v delovnem razmerju z banko so določeni v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

O potrebi po sklenitvi delovnega razmerja odloča guverner na podlagi utemeljenega predloga direktorja oddelka.

5. člen

(izpolnjevanje pogojev)

Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, mora izpolnjevati pogoje za opravljanje dela, določene v aktu o sistemizaciji delovnih mest banke in objavljene v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja in to pogodbo.

2. Pravice in obveznosti strank pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi

6. člen

(objava prostih delovnih mest oziroma vrste dela)

Objava delovnega mesta mora vsebovati zlasti:

-

delovno mesto oziroma vrsto dela,

-

pogoje za opravljanje dela, določene v sistemizaciji delovnih mest in druge posebne pogoje,

-

morebitni preizkus znanja in sposobnosti,

-

poskusno delo,

-

čas, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi in

-

rok za prijavo kandidata.

7. člen

(preizkus znanja oziroma sposobnosti)

Preizkus znanj oziroma sposobnosti kandidatov za opravljanje dela na delovnem mestu oziroma za vrsto dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi, se opravi v primerih, ko je preizkus določen v aktu o sistemizaciji delovnih mest ali objavljen v objavi delovnega mesta.

Znanja in druge sposobnosti se lahko preizkusijo zlasti na naslednje načine:

-

z razgovorom,

-

s psihološkim testiranjem,

-

s preizkusom znanja s področja, za katerega se kandidat prijavlja, pred tričlansko komisijo, katere člani imajo najmanj tako strokovno izobrazbo, kot se zahteva za delovno mesto oziroma vrsto dela,

-

z zdravniškim pregledom, ki ga izvede pooblaščeni zdravnik medicine dela ali

-

z zagovorom pisne naloge, s katerim kandidat dokazuje strokovno znanje za dela na delovnem mestu, na katerega se je prijavil in ga opravi pred tričlansko strokovno komisijo, katere člani morajo imeti najmanj tako strokovno izobrazbo, kot se zahteva za delovno mesto oziroma vrsto dela.

8. člen

(izbira kandidata)

Izbiro med kandidati opravi direktor oddelka v sodelovanju z vodjo kadrovske službe.

Izbranemu kandidatu se pošlje pisno obvestilo o izbiri, v katerem se določi dan zglasitve v kadrovski službi in rok, do katerega mora podpisati pogodbo o zaposlitvi.

9. člen

(pisnost pogodbe o zaposlitvi)

Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki. Banka mora izbranemu kandidatu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri delovne dni pred predvideno sklenitvijo pogodbe, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi.

Pred pričetkom dela se je izbrani kandidat dolžan seznaniti s to pogodbo in splošnimi akti banke.

10. člen

(sestavine pogodbe o zaposlitvi)

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:

-

podatke o delavcu in banki z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,

-

datum nastopa dela,

-

naziv delovnega mesta ali vrsto dela,

-

kraj opravljanja dela,

-

čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,

-

določilo, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,

-

določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,

-

trajanje poskusnega dela in kdo ocenjuje uspešnost delavca v času poskusnega dela,

-

določilo o znesku osnovne plače delavca v valuti, veljavni v Republiki Sloveniji, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih in

-

navedbo vseh splošnih aktov banke, ki zavezujejo banko, določajo pogoje dela, pravice in obveznosti delavca, oziroma urejajo tiste sestavine pogodbe o zaposlitvi po zakonu, ki ureja delovna razmerja, pri katerih se banka lahko sklicuje na splošne akte (dnevni ali tedenski redni delovni čas in razporeditev delovnega časa, plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače, letni dopust oziroma način določanja letnega dopusta, dolžino odpovednih rokov).

3. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

3.1. Ugotavljanje delavčeve nesposobnosti

11. člen

(ugotavljanje delavčeve nesposobnosti)

Pooblaščena oseba lahko na pisni in obrazloženi predlog neposrednega vodje ali direktorja oddelka, v katerem je delavec zaposlen, začne postopek ugotavljanja delavčeve nesposobnosti. Delavčevo nesposobnost se lahko ugotavlja le na podlagi delovne dokumentacije, ki ni starejša od enega leta.

V času poskusnega dela postopka iz prejšnjega odstavka ni mogoče voditi.

12. člen

(postopek ugotavljanja delavčeve nesposobnosti)

Pooblaščena oseba opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o ugotovitvah oziroma navedbah neposrednega vodje ali direktorja oddelka o delavčevem znanju, zmožnostih in doseganju rezultatov pri delu. Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek. O razgovoru se vodi zapisnik.

V postopku je potrebno ugotoviti, ali je bil delavcu omogočen enak obseg in dane enake možnosti usposabljanja za delo oziroma za strokovno izpopolnjevanje kot drugim delavcem, ki opravljajo enako ali podobno delo.

Pooblaščena oseba poda pisni in obrazloženi predlog za redno odpoved iz razloga nesposobnosti kadrovski službi.

13. člen

(odpravnina zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti)

Delavcu, ki je zaposlen v banki več kot eno leto, se v primeru odpovedi iz razlogov nesposobnosti izplača odpravnino po določilih zakona, ki ureja delovna razmerja.

3.2. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

14. člen

(izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi)

Banka lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi zlasti v naslednjih primerih:

-

odklonitev dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi,

-

opustitev dejanja, zaradi katerega je onemogočen ali oviran delovni proces,

-

neizpolnjevanje, nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje dela na delovnem mestu,

-

nespoštovanje navodil neposrednega vodje za delo,

-

zloraba položaja oziroma danega pooblastila oziroma prekoračitev pooblastila,

-

nespoštovanje predpisov o varovanju poslovne ali vojaške tajnosti,

-

nezakonito razpolaganje s sredstvi banke,

-

uporaba sredstev banke v zasebne namene,

-

nezakonita, neracionalna ali nesmotrna uporaba delovnih sredstev, zaradi česar nastane premoženjska škoda,

-

nespoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,

-

prihajanje na delo v vinjenem stanju, uživanje alkohola ali drugih narkotikov na delovnem mestu ali

-

odsotnost z dela najmanj pet dni zaporedoma, pri čemer delavec o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti banke, čeprav bi to moral oziroma mogel storiti.

3.3. Odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov

15. člen

(kriteriji za določitev presežnih delavcev)

Pri določitvi presežnih delavcev se upoštevajo naslednji kriteriji:

1.

strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo ter potrebna dodatna znanja in zmožnosti;

prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec z višjo strokovno izobrazbo oziroma z višjo strokovno usposobljenostjo in z več dodatnimi znanji in zmožnostmi, potrebnimi za delo,

2.

delovne izkušnje v banki;

prednost pri ohranitvi zaposlitve ima ob enakih predhodnih pogojih delavec z daljšimi delovnimi izkušnjami v banki,

3.

delovna uspešnost;

prednost pri ohranitvi zaposlitve ob enakem predhodnem kriteriju ima delavec, ki je po oceni delovne uspešnosti pri delu bolj uspešen,

4.

delovna doba;

ob enakem predhodnem kriteriju ima prednost pri ohranitvi zaposlitve delavec z daljšo delovno dobo,

5.

zdravstveno stanje delavca;

prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec s slabšim zdravstvenim stanjem, zlasti, če je to stanje posledica poškodbe pri delu,

6.

socialno stanje delavca in njegove družine;

prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec s slabšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem število nepreskrbljenih otrok.

16. člen

(program razreševanja presežnih delavcev)

Program razreševanja presežnih delavcev sprejme guverner.

17. člen

(odpravnina presežnih delavcev)

Če banka odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžna izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel ali, ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina v višini:

-

75% osnove za vsako leto dela v banki, če je zaposlen v banki več kot eno leto do petnajst let,

-

75% osnove za vsako leto dela v banki do 15 let in 100% za vsako leto dela v banki nad 15 let, če je zaposlen v banki več kot petnajst let.

Odpravnina iz prejšnjega odstavka lahko presega 10-kratnik osnove.

3.4. Odpovedni roki

18. člen

(odpovedni roki)

Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, ima po podani pisni odpovedi naslednji odpovedni rok:

-

delavec, ki opravlja delo, za katero se zahteva I., II. ali III. stopnja strokovne izobrazbe – 30 dni;

-

delavec, ki opravlja delo, za katero se zahteva IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe – 60 dni;

-

delavec, ki opravlja delo, za katero se zahteva VI., VII., VIII. ali IX. stopnja strokovne izobrazbe – 90 dni.

Delavec se v primerih druge in tretje alinee lahko z banko pisno sporazume tudi o krajšem odpovednem roku, po predhodnem soglasju direktorja oddelka, vendar odpovedni rok ne more biti krajši od 30 dni.

V času odpovednega roka ima delavec pravico do plačane odsotnosti zaradi iskanja nove zaposlitve v trajanju štiri ure na teden.

III. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA

1. Poskusno delo

19. člen

(splošno)

Poskusno delo se kot pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi določi za vsa delovna mesta v banki.

20. člen

(trajanje poskusnega dela)

Poskusno delo, glede na stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe za delovno mesto, traja:

– za dela od I. do III. stopnje          1 mesec
– za dela IV. stopnje                   2 meseca
– za dela V. stopnje                    3 mesece
– za dela VI. stopnje                   4 mesece
– za dela od VII. do IX. stopnje      6 mesecev.

Poskusno delo se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni ali druge odsotnosti, ki traja več kot 15 delovnih dni, za toliko časa, kolikor je trajala začasna odsotnost z dela.

21. člen

(ugotavljanje uspešnosti poskusnega dela)

Med poskusnim delom spremlja delo delavca njegov neposredni vodja. Neposredni vodja ugotavlja pri delavcu zlasti odnos do dela, kvaliteto dela, pravočasnost pri opravljanju nalog in rezultate dela.

Zapisnik o ugotovitvah z vsemi podatki, ki so potrebni za odločitev, ali je bil delavec med poskusnim delom uspešen in, ali je dosegel ustrezne rezultate dela, posreduje neposredni vodja za dela od I. do V. stopnje najkasneje petnajst dni, za dela od VI. do IX. stopnje pa najkasneje trideset dni pred iztekom poskusnega dela direktorju oddelka in kadrovski službi.

Delavec mora biti seznanjen z ugotovitvami neposrednega vodje.

2. Plačilo za delo

22. člen

(vrsta plačil)

Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz:

-

plače, ki je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov

-

drugih vrst plačil po tej pogodbi.

Podatki o izplačanem plačilu za delo posameznega delavca so zaupni.

23. člen

(plačilni dan)

Plača se izplačuje za plačilno obdobje enega meseca.

Plačo za pretekli mesec se izplača najkasneje sedmi delovni dan po preteku plačilnega obdobja.

2.1. Osnovna in izhodiščna plača

24. člen

(osnovna plača)

Osnovna plača za delovno mesto je zmnožek tarifnega količnika delovnega mesta, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, in izhodiščne plače.

Tarifni količnik delovnega mesta pomeni razmerje posameznega delovnega mesta do vrednosti najbolj enostavnega delovnega mesta v banki, ki je ovrednoteno s tarifnim količnikom 1.00 (tarifni razred I).

25. člen

(izhodiščna plača)

Pri določanju izhodiščne plače pogodbeni stranki upoštevata politiko plač v državi in politiko plač v banki, skladno z aktom, ki ureja napredovanje in nagrajevanje.

Rast izhodiščne plače se lahko določi za več let vnaprej.

Kolektivna pogodba Banke Slovenija

Časovnica