383. Pravilnik o analiznem preskušanju zdravil z namenom kontrole kakovosti zdravil
Na podlagi tretjega odstavka 93. člena Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/06 in 45/08) izdaja minister za zdravje, v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
P R A V I L N I K
o analiznem preskušanju zdravil z namenom kontrole kakovosti zdravil
Ta pravilnik določa vsebino, način in roke izvajanja analiznega preskušanja z namenom uradne kontrole kakovosti zdravila za humano in veterinarsko uporabo (v nadaljnjem besedilu: zdravilo) ob upoštevanju specifikacijskih mej in meril za oceno kakovosti zdravila, v skladu z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L št. 311 z dne 28. 11. 2001, str. 67), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2011/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, glede preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo (UL L št. 174 z dne 1. 7. 2011, str. 74), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/83/ES), in z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L št. 311 z dne 28. 11. 2001, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/82/ES).
Poleg definicij in izrazov, ki so opredeljeni v zakonu, ki ureja zdravila (v nadaljnjem besedilu: zakon), se v tem pravilniku uporabljajo še izrazi in definicije, ki imajo naslednji pomen:
-
analizno preskušanje zdravila pomeni farmacevtsko, kemično in biološko ter mikrobiološko preskušanje kakovosti zdravila v skladu z načeli in smernicami dobre kontrolne laboratorijske prakse in v skladu s podatki, ki jih vsebuje dokumentacija za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom oziroma, ki so navedeni v specifikacijah zdravila;
-
imetnik dovoljenja za promet z zdravilom je pravna ali fizična oseba, ki je nosilec dovoljenja za promet z zdravilom v času odvzema vzorca na trgu, oziroma v času predaje vloge za kontrolo kakovosti zdravil na Agencijo;
-
kakovost zdravila je lastnost, ki se ugotovi z analizo kakovosti vseh sestavin, količinsko analizo vseh učinkovin in vključuje vse ostale preskuse, ki so potrebni za zagotavljanje kakovosti zdravila v skladu z zahtevami dovoljenja za promet;
-
nerutinski preskusi so tisti preskusi, ki jih proizvajalec zdravila izvaja z vnaprej predvideno pogostnostjo na vsaki n-ti seriji zdravila, preden jo sprosti v promet;
-
organ, pristojen za zdravila, je Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: Agencija);
-
organizacija analiznega preskušanja zdravila z namenom kontrole kakovosti zdravil pomeni vse organizacijske aktivnosti v zvezi z načinom pridobivanja vzorcev, pridobivanjem potrebne dokumentacije in referenčnih standardov, ter obveščanjem o rezultatih analiznega preskušanja zdravil;
-
posebni preskusi so preskusi, ki ciljno ugotavljajo prisotnost nepričakovanih nečistot in niso navedeni v dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za promet;
-
rutinski preskusi so vsi tisti preskusi, ki jih izvaja proizvajalec na vsaki seriji zdravila, preden jo sprosti v promet;
-
specifikacija je seznam parametrov z mejami sprejemljivosti (specifikacijske meje) za posamezen parameter in navedenimi analiznimi postopki oziroma referencami zanje;
-
specifikacijske meje so numerične meje, območja ali druga merila za posamezne parametre, ki jim mora zdravilo ustrezati, da je sprejemljivo za predvideno uporabo. Odobri jih pristojni organ v postopku pridobitve dovoljenja za promet z zdravilom;
-
specifikacijske meje, ki veljajo do izteka roka uporabnosti, pomenijo zahteve, ki jim mora zdravilo ustrezati kadarkoli do izteka roka uporabnosti;
-
specifikacijske meje, ki veljajo za sproščanje, pomenijo zahteve, ki jim mora zdravilo ustrezati ob sprostitvi na trg;
-
uradna kontrola kakovosti zdravila je proces, v katerem uradni kontrolni laboratorij ugotavlja kakovost zdravila z analiznim preskušanjem, preverjanjem analiznih certifikatov, ovojnine, navodila za uporabo zdravila ali drugih dokumentov.
II. VSEBINA IN NAČIN ORGANIZACIJE TER IZVAJANJA ANALIZNEGA PRESKUŠANJA Z NAMENOM KONTROLE KAKOVOSTI ZDRAVIL
Analizno preskušanje zdravila z namenom uradne kontrole kakovosti zdravil v prometu se izvaja v skladu z načeli dobre kontrolne laboratorijske prakse in po veljavnih preskusnih metodah, ki so navedene in opisane v delih dokumentacije za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, ki opredeljuje kakovost zdravila. Uporabljajo se lahko tudi metode, ki so v skladu z določbami 20. člena zakona in metode, ki so razvite in validirane v uradnem kontrolnem laboratoriju.
Zdravilo je glede preskušanih parametrov ustrezno, če so rezultati analiznega preskušanja znotraj specifikacijskih meja. Pri oceni se upošteva skladnost specifikacijskih meja z merili, navedenimi v virih iz prejšnjega člena.
1. Redna kontrola kakovosti zdravil
(1)
Analizno preskušanje zdravila z namenom redne kontrole kakovosti zdravil v prometu zajema rutinske preskuse opisane v dokumentaciji za zadevno zdravilo, ki je določena v 3. členu tega pravilnika. Dodatno se lahko izvajajo nerutinski preskusi ali posebni preskusi oziroma oboji, če za to obstajajo strokovno upravičeni razlogi.
(2)
Analizno preskušanje zdravil, ki jim je bilo dovoljenje za promet z zdravilom podeljeno po centraliziranem postopku, se izvaja po letnem programu, ki ga sprejme Evropska agencija za zdravila (EMA) v sodelovanju z Evropsko direkcijo za kakovost zdravil (EDQM).
Analizno preskušanje zdravila z namenom redne kontrole kakovosti zdravil v prometu zajema najmanj naslednje parametre:
-
kakovostno in količinsko analizo zdravilnih učinkovin;
-
še najmanj en kritičen parameter glede na farmacevtsko obliko in deklarirano zdravilno učinkovino, po strokovni presoji uradnega kontrolnega laboratorija;
-
oceno ovojnine in navodila za uporabo.
Redna kontrola kakovosti zdravil lahko zajema le oceno ovojnine in navodila za uporabo ter ostalih dokumentov, v skladu s katerimi je zdravilo v prometu, glede:
-
zdravil, ki jim je bilo dovoljenje za promet z zdravilom podeljeno po postopku medsebojnega priznavanja ali po decentraliziranem postopku in so bila predmet kontrole kakovosti zdravil v državi članici Evropske unije (EU), državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ali Švici v zadnjih petih letih ter pri katerih Republika Slovenija ni bila referenčna država članica;
-
zdravil, ki so razvrščena na seznam nujno potrebnih zdravil za uporabo v humani medicini ali zdravil, ki so uvrščena na seznam nujno potrebnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini in ki nimajo dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji.
(1)
Redna kontrola kakovosti zdravil v prometu pomeni ustrezno stopnjo kontrole kakovosti zdravil, tako da se v petih letih vsaj enkrat preveri kakovost vsakega zdravila v prometu.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se Agencija lahko odloči za pogostejše kontrole v petletnem obdobju na podlagi naslednjih meril:
-
strokovno utemeljena mnenja o zdravilih, ki predstavljajo visoko stopnjo tveganja za uporabnika;
-
velika poraba zdravila na trgu (velike serije, veliko število serij);
-
spremembe v dokumentaciji, predloženi v postopku pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom.
Po prejemu pisnega odpravka poročila o odvzemu vzorcev za redno kontrolo kakovosti zdravila mora imetnik dovoljenja za promet z zdravilom oziroma veletrgovec za zdravila z dovoljenjem za vnos oziroma uvoz zdravil, v 15 dneh predložiti certifikat o skladnosti (Certificate of Compliance – CoC) zadevne serije zdravila.
2. Izredna kontrola kakovosti zdravil
(1)
Analizno preskušanje zdravila z namenom izredne kontrole kakovosti zdravil v prometu zajema rutinske preskuse, opisane v dokumentaciji za zadevno zdravilo, ki je določena v 3. členu tega pravilnika. Dodatno se lahko izvajajo nerutinski preskusi ali posebni preskusi oziroma oboji, če za to obstajajo strokovno upravičeni razlogi.
(2)
Določbe glede izredne kontrole kakovosti zdravil v prometu se smiselno uporabijo tudi pri odkrivanju nezakonitih zdravil, zdravil, ki ne izpolnjujejo najnižjih standardov zdravil, in ponaredkov zdravil v prometu.
Izbor parametrov analiznega preskušanja za izredno kontrolo kakovosti zdravila na trgu določi farmacevtsko nadzorstvo v sodelovanju z uradnim kontrolnim laboratorijem.
Izredna kontrola kakovosti zdravil se izvaja na zahtevo Agencije ali farmacevtskega nadzornika, v primeru ugotovljenih nepravilnosti zdravila v prometu ali če obstaja utemeljen sum na te nepravilnosti.
3. Posebna kontrola kakovosti zdravil
(1)
Posebna kontrola kakovosti zdravila vključuje vsa rizična zdravila, kot jih opredeljuje 92. člen zakona, z ali brez dovoljenja za promet z zdravilom v Republiki Sloveniji. Posebna kontrola kakovosti rizičnega zdravila zajema strokovno-administrativno oceno dokumentov in analizno preskušanje zdravila.
(2)
Posebna kontrola kakovosti zdravila ne vključuje analiznega preskušanja v primeru imunoloških zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki so sproščena v promet pod pogoji, navedenimi v drugi alinei prvega odstavka 16. člena tega pravilnika.
(3)
Če je za zadevno serijo zdravila v državi članici EU, državi podpisnici sporazuma o EGP ali Švici že bila izvedena kontrola kakovosti zdravila, se ta prizna tudi v Republiki Sloveniji po predložitvi dokumentov, navedenih v 15. oziroma 16. členu tega pravilnika.
(4)
Po preteku sedmih delovnih dni od izpolnjevanja vseh pogojev za izvedbo posebne kontrole kakovosti zdravil, se šteje, da je posebna kontrola kakovosti zdravila priznana.
(1)
Analizno preskušanje zdravila z namenom posebne kontrole kakovosti zdravil zajema rutinske preskuse v skladu s smernicami EU za sprostitev v promet za zadevno zdravilo. Dodatno se lahko izvajajo nerutinski preskusi ali posebni preskusi oziroma oboji, če za to obstajajo strokovno upravičeni razlogi.
(2)
Smernice EU z namenom posebne kontrole kakovosti zdravil (v nadaljnjem besedilu: smernice EU) se nanašajo na izvajanje 114. člena Direktive 2001/83/ES za rizična zdravila za uporabo v humani medicini oziroma na izvajanje 81. ali 82. člena Direktive 2001/82/ES za rizična zdravila za uporabo v veterinarski medicini in so dostopne na spletni strani Evropske direkcije za kakovost zdravil (EDQM).
(3)
Analizno preskušanje z namenom posebne kontrole kakovosti zdravil vključuje tudi oceno ovojnine, navodila za uporabo in pripadajoče opreme.
(1)
Kontrola kakovosti rizičnega zdravila za uporabo v humani medicini, izvedena v skladu s smernicami EU v državi članici EU, državi podpisnici sporazuma o EGP ali Švici, se prizna tudi v Republiki Sloveniji na podlagi posredovanja naslednjih dokumentov in podatkov:
-
certifikata za sprostitev v promet v skladu s smernicami EU (OCABR certifikat), ki ga izda pristojni organ na območju EU, EGP in Švice;
-
podatkov o trženju na območju Republike Slovenije (iz obrazca MIF-Marketing Information Form, dostopen na spletni strani Evropske direkcije za kakovost zdravil (EDQM)), v IV. dodatku k smernici EU za izvajanje 114. člena Direktive 2001/83/ES;
-
kopije ali fotografije zunanje ovojnine.
(2)
Kadar se zaradi prepakiranja zdravila, različnih podserij ali različnega poimenovanja zdravila podatki na predloženih dokumentih in na ovojnini zdravila ne ujemajo, je treba predložiti tudi pojasnilo o sledljivosti.
(1)
Kontrola kakovosti rizičnega zdravila za uporabo v veterinarski medicini, izvedena v skladu s smernicami EU v drugi državi članici EU, državi podpisnici sporazuma o EGP ali Švici, se prizna tudi v Republiki Sloveniji na podlagi posredovanja naslednjih dokumentov in podatkov:
-
certifikata za sprostitev v promet v skladu s smernicami EU (OCABR certifikat), ki ga izda pristojni organ na območju EU, EGP in Švice, za cepiva proti steklini, za katera je potrebno analizno preskušanje ali
-
certifikata za sprostitev v promet v skladu s smernicami EU na podlagi strokovno-administrativne ocene proizvajalčevega protokola o izdelavi in preskušanju (OBPR certifikat). Certifikat izda pristojni organ na območju EU, EGP ali Švice za vsa rizična zdravila za uporabo v veterinarski medicini, razen za rizična zdravila za uporabo v veterinarski medicini iz prejšnje alinee;
-
podatkov o trženju na območju Republike Slovenije (iz obrazca Model for Manufacturers of a Marketing Information Form, Official Control Authority Batch Release/Official Batch Protocol Review of Immunological Veterinary Medicinal Products, dostopen na spletni strani Evropske direkcije za kakovost zdravil (EDQM));
-
kopije ali fotografije zunanje ovojnine.
(2)
Kadar se zaradi prepakiranja zdravila, različnih podserij ali različnega poimenovanja zdravila podatki na predloženih dokumentih in na ovojnini zdravila ne ujemajo, je treba predložiti tudi pojasnilo o sledljivosti.