Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem...

1952. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu

Na podlagi drugega in tretjega odstavka 29. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I) ter drugega in četrtega odstavka 8. člena zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 16/92) minister za šolstvo in šport izdaja

PRAVILNIK
o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik ureja napredovanje učiteljev in vzgojiteljev (v nadaljevanju: pedagoški delavci) ter psihologov, pedagogov, specialnih pedagogov, socialnih delavcev in knjižničarjev (v nadaljevanju: drugi strokovni delavci) v osnovnem in srednjem šolstvu v naziv mentor, svetovalec in svetnik.

2. člen

V posamezni naziv lahko napreduje, kdor ima strokovno izobrazbo, določeno z zakonom, je opravil strokovni izpit, je dopolnil določeno dobo dela v vzgoji in izobraževanju, je uspešen pri svojem delu, se strokovno izobražuje, izpopolnjuje in usposablja ter opravlja drugo strokovno delo.

3. člen

Naziv mentor in svetovalec se pri prvem napredovanju v naziv pridobita za dobo desetih let. Ponovna pridobitev istega naziva je časovno neomejena.

Naziv svetnik je trajen.

4. člen

O napredovanju v nazive po tem pravilniku odloča minister, pristojen za šolstvo (v nadaljevanju: minister) na zahtevo pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca in po predlogu ravnatelja vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljevanju: ravnatelj) oziroma direktorja izobraževalnega zavoda (v nadaljevanju: direktor).

Če gre za napredovanje pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca, ki opravlja funkcijo ravnatelja oziroma direktorja, oblikuje predlog za napredovanje v naziv predstojnik organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport.

II. POGOJI ZA NAPREDOVANJE V NAZIV

5. člen

V naziv mentor lahko napreduje, kdor:

-

ima opravljen strokovni izpit,

-

dopolni najmanj 4 leta strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju;

-

je uspešen pri svojem delu;

-

je opravil strokovno izobraževanje, ovrednoteno najmanj 8 točk;

-

ima najmanj 7 točk iz drugega strokovnega dela.

Pedagoški oziroma drug strokovni delavec, ki dopolni petindvajset let strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju, ima opravljen strokovni izpit in je uspešen pri svojem delu, napreduje v naziv mentor ne glede na pogoje, določene v četrti in peti alinei prejšnjega odstavka.

Pedagoški oziroma drug strokovni delavec, ki napreduje v naziv po prejšnjem odstavku, pridobi naziv mentor trajno.

6. člen

V naziv svetovalec lahko napreduje, kdor:

-

je imel naziv mentor najmanj 5 let;

-

je uspešen pri svojem delu;

-

je v času od zadnjega napredovanja v naziv opravil strokovno izobraževanje, ovrednoteno najmanj 7 točk;

-

ima v času od zadnjega napredovanja v naziv najmanj 18 točk iz drugega strokovnega dela.

7. člen

V naziv svetnik lahko napreduje, kdor:

-

je imel naziv svetovalec najmanj 5 let;

-

ima visoko strokovno izobrazbo;

-

je uspešen pri svojem delu;

-

je v času od zadnjega napredovanja v naziv opravil strokovno izobraževanje, ovrednoteno najmanj 7 točk;

-

ima v času od zadnjega napredovanja v naziv najmanj 38 točk iz drugega strokovnega dela.

8. člen

V času do 31. 8. 1994 se v postopku za napredovanje v naziv ne ugotavlja izpolnjevanje pogojev, določenih v četrti alinei 5. člena, tretji alinei 6. člena ter četrti alinei 7. člena tega pravilnika. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen.

V času od 1. 9. 1994 do 31. 8. 1997 se pogoji iz četrte alinee 5. člena, tretje alinee 6. člena ter četrte alinee 7. člena tega pravilnika uveljavljajo postopno, tako, da se za napredovanje v naziv zahteva naslednje število točk:

-

v času od 1. 9. 1994 do 31. 8. 1995 najmanj 3 točke,

-

v času od 1. 9. 1995 do 31. 8. 1996 najmanj 5 točk,

-

v času od 1. 9. 1996 do 31. 8. 1997 najmanj 7 točk za naziv svetovalec in svetnik ter najmanj 8 točk za naziv mentor.

1. Strokovna izobrazba

9. člen

Po tem pravilniku lahko napreduje pedagoški in drug strokovni delavec, ki ima strokovno izobrazbo, določeno z zakonom, ter pedagoški delavec, ki nima strokovne izobrazbe v skladu z zakonom, pa mu zakon dovoljuje opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela.

2. Doba strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju

10. člen

Za eno leto strokovnega dela se šteje delo, opravljeno v obsegu najmanj polovičnega delovnega časa.