18. Statut Fakultete za zdravstvo Angele Boškin
Na podlagi 19. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17) in skladno z določili Odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin (Uradni list RS, št. 41/14, 80/16 in 69/19 – v nadaljevanju: Odlok), je Senat samostojnega visokošolskega zavoda Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, po predhodnem soglasju ustanovitelja z dne 17. 12. 2019 na 3. redni seji v študijskem letu 2019/2020 dne 18. 12. 2019 sprejel naslednji
S T A T U T
Fakultete za zdravstvo Angele Boškin
Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin se je na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Jesenice (Uradni list RS, št. 80/16) preimenovala iz Fakultete za zdravstvo Jesenice, ki je nastala z Odlokom o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Jesenice (Uradni list RS, št. 41/14). Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin je samostojni visokošolski zavod, katerega ustanoviteljica je Občina Jesenice.
Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin (v nadaljevanju FZAB) izvaja dejavnosti, ki so usklajene z nacionalnim programom visokega šolstva in nacionalnim programom izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega ter mednarodnega dela.
FZAB izvaja študijske programe na vseh treh bolonjskih stopnjah s področja zdravstva in družboslovja v povezavi z zdravstvom.
FZAB je samostojna pravna oseba in izvaja dejavnost iz prejšnjega odstavka po načelu avtonomije stroke.
Ime visokošolskega zavoda je: FAKULTETA ZA ZDRAVSTVO ANGELE BOŠKIN
Skrajšano ime zavoda je: FZAB
Sedež zavoda je: Spodnji Plavž 3, Jesenice
Zavod lahko spremeni ime in sedež ob soglasju z ustanoviteljem.
Visokošolski zavod v mednarodnem poslovanju uporablja naslednje ime:
ANGELA BOŠKIN FACULTY OF HEALTH CARE
Skrajšano ime v angleščini je: ABFHC
FZAB ima akreditirano dislocirano enoto, Študijsko središče Ljubljana, s sedežem na naslovu Ob železnici 30 a.
FZAB ima svoj zaščitni znak in enotno grafično podobo. Enotna podoba se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme Senat visokošolskega zavoda.
FZAB ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm in napisom »Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin« ter grbom Republike Slovenije.
Pečat uporablja FZAB v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in drugim osebam ter za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.
V mednarodnem poslovanju FZAB uporablja pečat z mednarodnim imenom »Angela Boškin Faculty of Health Care«. Pod grbom Republike Slovenije je navedeno ime države »Slovenia«.
FZAB izvaja nacionalni program visokega šolstva na področju akreditiranih študijskih programov in nacionalni znanstveno-raziskovalni in razvojni program ter opravlja druge, z zakonom in odlokom, določene dejavnosti.
FZAB izvaja pedagoško, izobraževalno in znanstveno-raziskovalno ter razvojno in svetovalno delo z zaposlenimi na FZAB ter pogodbeni sodelavci.
Z besedo »Zaposleni« se v tem Statutu označujejo vsi delavci FZAB, ki imajo z FZAB sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z delovnopravno zakonodajo (zaposleni za polni ali skrajšan delovni čas, dopolnilno zaposleni, zaposleni za nedoločen čas in zaposleni za določen čas).
»Pogodbeni sodelavci« se v tem Statutu označujejo vsi sodelavci FZAB s katerimi FZAB sodeluje na podlagi obligacijskih pogodb (mandatne pogodbe, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe …) in s FZAB nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
FZAB je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.
Svojo avtonomijo uresničuje s tem, da v izvajanju študijske, znanstveno-raziskovalne, izobraževalne in razvojno-inovacijske dejavnosti samostojno:
-
oblikuje strategijo svojega razvoja,
-
določa pravila svoje notranje organizacije in delovanja,
-
oblikuje in sprejema študijske in znanstveno raziskovalne programe ter določa način njihovega izvajanja,
-
sprejema merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
-
izvaja izobraževalno, raziskovalno in razvojno delo,
-
odloča o vključevanju visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v delo visokošolskega zavoda,
-
odloča o oblikah študijske, znanstveno-raziskovalnega in pedagoško-izobraževalnega sodelovanja z drugimi organizacijami,
-
odloča o volitvah, imenovanjih in odpoklicu organov v skladu s statutom in pravilniki visokošolskega zavoda,
-
upravlja s premoženjem v skladu z določili področne zakonodaje ter sklenjene pogodbe o upravljanju.
Glavno študijsko področje delovanja FZAB po ISCED klasifikaciji je zdravstvo (72). Strategija razvoja študijskih programov, znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela FZAB je tesno povezana z družbenimi (31) in upravnimi (34) vedami.
Glavna znanstvena disciplina po Frascatijevi klasifikaciji je medicinska veda (3), vendar je znanstveno raziskovalno in razvojno delo FZAB interdisciplinarno z družboslovnimi vedami (5).
-
visokošolsko izobraževanje na vseh bolonjskih stopnjah izobraževanja, v skladu z akreditiranimi študijskimi programi fakultete, ki jih izvaja sama ali v sodelovanju z drugimi visokošolskimi zavodi v Sloveniji in tujini;
-
dejavnost znanstvenega, raziskovalnega (temeljnega in aplikativnega) in razvojnega dela z enega ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih področij, disciplin in strok;
-
dejavnost mednarodnega delovanja (izmenjave študentov, visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, raziskovalni projekti, razvojni projekti, skupni študijski programi, mednarodni študijski programi idr.);
-
dejavnost podiplomskega profesionalnega izobraževanja na področju zdravstva in v povezavi z družboslovjem z ekspertnim svetovanjem, organizacijo strokovnih in znanstvenih srečanj;
-
informacijska in dokumentacijska dejavnost;
-
druge dejavnosti, ki povezujejo visokošolsko izobraževanje, kontinuirano profesionalno izobraževanje z raziskovalno in inovacijsko dejavnostjo na vseh nivojih terciarnega izobraževanja.
FZAB izvaja javna pooblastila v skladu z zakoni.
Za izvajanje študijskih programov in znanstveno raziskovalnega dela ter drugih navedenih dejavnosti se FZAB neposredno povezuje z zdravstvenimi zavodi doma in v tujini, visokošolskimi ustanovami, fakultetami, univerzami in raziskovalnimi zavodi.
Dejavnost zavoda je v skladu s predpisom o standardni klasifikaciji dejavnosti naslednja:
47.
621 Trgovina drobno v specializiranih prodajalnah s papirjem in pisalnimi potrebščinami
56.
102 Okrepčevalnice in podobni obrati
58.
1 Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo
58.
130 Izdajanje časopisov
58.
140 Izdajanje revij in druge periodike
58.
190 Drugo založništvo
63.
1 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti; obratovanje spletnih portalov
63.
110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti
63.
12 Obratovanje spletnih portalov
63.
120 Obratovanje spletnih portalov
68.
200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
70.
220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
72.
1 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije
72.
190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije
72.
200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
73.
200 Raziskovanje trga in javnega mnenja
74.
300 Prevajanje in tolmačenje
77.
330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup
77.
390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup
82.
110 Nudenje celovitih pisarniških storitev
82.
190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti
82.
300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
82.
9 Druge spremljajoče dejavnosti za poslovanje
85.
422 Visokošolsko izobraževanje
85.
5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
85.
590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
85.
600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
91.
011 Dejavnost knjižnic
93.
190 Druge športne dejavnosti
94.
120 Dejavnost strokovnih združenj
94.
9 Dejavnost drugih članskih organizacij
FZAB lahko ustanovi dislocirane enote v Sloveniji ali izven, kjer izvaja akreditirane študijske programe na terciarnem nivoju izobraževanja, druge oblike kontinuiranega profesionalnega izobraževanja in znanstveno raziskovalno ter razvojno delo.
O ustanovitvi dislociranih enot izven sedeža FZAB mora FZAB pridobiti predhodno soglasje ustanovitelja. Pred njihovo akreditacijo razpravljata in odločata tudi Senat in Upravni odbor FZAB. Dislocirane enote niso pravne osebe in nimajo pooblastil v pravnem prometu.
FZAB lahko v okviru svoje dejavnosti ter po predhodnem soglasju ustanovitelja ustanovi zavod, gospodarsko družbo, ustanovo ali drugo pravno osebo, če je to v interesu nadaljnjega razvoja FZAB in razvoja visokega šolstva in znanstveno raziskovalnega dela v regiji in širše. Predhodno o tem razpravljata in odločata Senat in Upravni odbor FZAB, ki podata predlog ustanovitelju.
3. PRAVNA SPOSOBNOST FZAB
FZAB je samostojni visokošolski zavod, ki izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa in v pravnem prometu nastopa v imenu in za račun FZAB.
Pri izvajanju dejavnosti, za katere Republika Slovenija ne zagotavlja sredstev, nastopa FZAB v svojem imenu in za svoj račun. Za obveznosti, ki nastanejo z opravljanjem te dejavnosti, odgovarja FZAB.
Za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, zaposluje FZAB pedagoško, izobraževalno-raziskovalno, raziskovalno in drugo osebje v skladu s Statutom in Aktom o sistemizaciji.
Dekan FZAB zastopa, vodi in predstavlja fakulteto. Dekan je poslovodni organ in strokovni vodja fakultete.
Dekana med njegovo odsotnostjo nadomešča prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje, v primeru njegove odsotnosti pa prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje. V primeru daljše odsotnosti lahko Dekan izda tudi generalno pooblastilo za nadomeščanje.
-
predstavlja in zastopa FZAB;
-
organizira, vodi in usklajuje pedagoško-izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, mednarodno dejavnost, razvojno delo ter poslovanje FZAB;
-
usklajuje in nadzira organiziranost dela in poslovanje FZAB skladno s sprejetim razvojnim programom in letnimi načrti;
-
samostojno odloča o razpolaganju s sredstvi v skladu s sprejetim letnim finančnim načrtom, ki ga potrdi Upravni odbor FZAB. S sredstvi pridobljenimi na osnovi koncesijske pogodbe ravna v skladu z določili le-te;
-
skrbi za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti dela na študijskih programih, raziskovalnem, razvojnem in strokovnem delu;
-
odgovarja za pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija);
-
v skladu s svojimi pooblastili skrbi in odgovarja za zakonitost dela;
-
predlaga temelje razvojne in poslovne politike;
-
predlaga ustanavljanje ali ukinjanje organizacijskih enot znotraj FZAB in dislociranih enot FZAB;
-
odloča o izvrševanju tistih opravil s področja materialnega poslovanja, ki so potrebna za tekoče in nemoteno izvajanje sprejetih programov iz nacionalnega programa visokega šolstva;
-
najmanj enkrat letno poroča o delu Senatu, Akademskemu zboru in ustanovitelju;
-
izdaja interna pravila;
-
sklicuje in vodi seje Senata in kolegije Dekana;
-
nadzira izvrševanje sklepov Senata in Upravnega odbora;
-
predlaga Senatu kandidate za prodekane, člane komisij in druga delovna telesa Senata;
-
s soglasjem Senata FZAB imenuje prodekane, predstojnike kateder in komisije ter druga delovna telesa na področju delovanja Senata;
-
imenuje: predstojnike oddelkov, inštitutov, centrov visokošolskega zavoda, vodjo knjižnice, tajnika in odloča o delovnih razmerjih drugih delavcev FZAB;
-
kot prvostopenjski organ odloča o vlogah in pritožbah študentov visokošolskega zavoda v študijskih zadevah, če ni drugače določeno;
-
podpisuje diplome in druga potrdila o uspešno opravljenih obveznostih po programih izobraževanja in usposabljanja na visokošolskem zavodu;
-
predlaga letni načrt dela Senatu in Upravnemu odboru;
-
opravlja druge naloge v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom, Statutom in drugimi splošnimi akti FZAB;
-
sprejema splošne akte FZAB, potrebne za izboljšanje sistema vodenja;
-
razpisuje volitve v organe fakultete, razen volitev dekana.
Za dekana je lahko izvoljen, kdor je na FZAB zaposlen kot visokošolski učitelj in izpolnjuje ostale pogoje.
Dekan je izvoljen za dobo 4 let. Dekan je lahko ponovno izvoljen, vendar za skupno mandatno dobo največ 8 let.
Dekana na splošnih in neposrednih volitvah izvolijo tri skupine volivcev:
1.
visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki imajo na FZAB sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z delovnopravno zakonodajo,
3.
ostali delavci, ki imajo na FZAB sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.
Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu vseh glasov, in sicer ima skupina visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev iz 1. točke prejšnjega odstavka 65 odstotkov vseh glasov, skupina študentov iz 2. točke prejšnjega odstavka 20 odstotkov vseh glasov in skupina ostalih delavcev iz 3. točke prejšnjega odstavka 15 odstotkov vseh glasov.
Postopek volitev dekana je natančneje opisan v Pravilniku o volitvah organov FZAB.
Postopek za imenovanje Dekana se začne najmanj šest mesecev pred iztekom mandata Dekana oziroma čimprej po prenehanju funkcije dekana iz drugih razlogov.
Sklep o razpisu volitev sprejme Senat ter imenuje volilno komisijo.
Sklep o razpisu volitev dekana vsebuje tudi:
-
poimensko sestavo volilne komisije,
-
rokovnik za posamezne volilna opravila, zlasti dan začetka volilnih opravil, rok za vložitev kandidature in dan volitev ter
-
podatek o prostoru, kjer bo potekalo glasovanje, in o času glasovanja.
Naloge volilne komisije so zlasti:
-
preverba veljavnosti kandidatur kandidatov,
-
objava seznama kandidatur,
-
organizacija javne predstavitve kandidatov za dekana,
-
priprava volilnega imenika,
-
priprava glasovnic in drugega volilnega gradiva in
-
skrb za izvedbo in veljavnost glasovanja.
Sestavo volilne komisije in njene naloge podrobneje ureja Pravilnik o volitvah organov FZAB.
Volilna komisija odloča z večino glasov članov.
V sklepu od začetka postopka za izvolitev Dekana, Senat FZAB določi rok za vložitev kandidatur, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni od dneva izdaje sklepa.
Kandidature se vlagajo v dekanatu neposredno ali priporočeno po pošti. Kandidaturi mora biti priloženo pisno soglasje in ostale priloge, ki jih predvideva Pravilnik o volitvah organov FZAB.
Volilna komisija preveri veljavnost kandidatur in jih najkasneje naslednji delovni dan objavi, ter predloži senatu seznam veljavnih kandidatur.
Kandidate za Dekana lahko predlaga:
-
vsaj 5 oseb z volilno pravico.
Kandidat za Dekana FZAB mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
da je na FZAB zaposlen kot visokošolski učitelj in izvoljen v naziv docent, izredni profesor ali redni profesor;
-
da je priznan strokovnjak in raziskovalec s področja zdravstvenih ved;
-
da se je v okviru dodiplomskega študija ali podiplomskega študija izobraževal na programih s področja zdravstva;
-
da ima 15 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta vodstvenih izkušenj;
-
da v okviru svoje profesionalne kariere dokazuje aktivno delo na področju zdravstva, študijskih programov fakultete, visokega šolstva in raziskovanja.
Volilna komisija pripravi volilni imenik vseh volivcev, razdeljen na tri dele po skupinah volivcev, upoštevaje stanje 15 dni pred dnevom volitev.
Volilna komisija poskrbi, da je volilni imenik dostopen na fakulteti v dekanatu vsaj 10 dni pred dnevom volitev.
Najpozneje dan pred dnem volitev, volilna komisija pripravi volilno gradivo: glasovnice, obrazec zapisnika o poteku volitev in o rezultatih glasovanja.
Podrobneje naloge volilne komisije in celoten postopek volitev dekana ureja Pravilnik o volitvah organov FZAB.
Volilna komisija poročilo o izidu volitev za dekana javno objavi v dekanatu in ga predloži senatu.
Za dekana fakultete je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot 50 odstotkov veljavnih glasov, vselej upoštevaje pravila glede teže glasov posameznih skupin volivcev.
Če nihče od kandidatov ni dobil potrebne večine veljavnih glasov, se volitve ponovijo v drugem krogu za tista dva kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov, na glasovnici pa sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov v prvem krogu volitev.
Drugi krog volitev se opravi najpozneje v 14 dneh po prvem krogu.
Če na volitvah v prvem krogu dobi več kandidatov enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, določi izbiro kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov volilna komisija z žrebom.
V drugem krogu je izvoljen tisti kandidat, ki dobi večino veljavnih glasov, upoštevaje pravila glede teže glasov posameznih skupin volivcev. Če dobita oba kandidata enako število glasov, se dekana izbere z žrebom, ki ga opravi volilna komisija.
Senat na podlagi poročila o izidu volitev na seji ugotovi rezultate volitev dekana in imenuje Dekana. Sejo vodi najstarejši član Senata, ki ni kandidat za Dekana. Na seji mora biti prisotna večina vseh članov Senata.
Pogodbo o zaposlitvi sklene z Dekanom predsednik Upravnega odbora FZAB.
Novoizvoljeni Dekan nastopi svojo funkcijo z dnem prenehanja funkcije prejšnjemu Dekanu.
Če kandidature za dekana ne vloži noben kandidat oziroma če do izteka mandata dekana ni izvoljen nov dekan za naslednje mandatno obdobje, Senat imenuje dekana izmed visokošolskih učiteljev fakultete, ki izpolnjujejo pogoje za dekana. Mandatna doba dekana, ki ni izvoljen na splošnih in neposrednih volitvah, traja eno leto.
Visokošolski učitelj mora pred imenovanjem podati svoje soglasje.
Če soglasja k imenovanju na funkcijo dekana ne poda nihče izmed predlaganih visokošolskih učiteljev fakultete, ki izpolnjujejo pogoje za dekana, lahko senat za največ šest mesecev bodisi podaljša mandat sedanjemu dekanu ob njegovem soglasju bodisi imenuje vršilca dolžnosti dekana.
Mandat šestih mesecev se lahko s sklepom senata in ob soglasju dekana oziroma vršilca dolžnosti dekana še dvakrat podaljša, vsakokrat za največ šest mesecev.
Najkasneje pred drugim (in zadnjim dovoljenim) podaljšanjem mandata mora biti sprejet nov sklep o razpisu volitev iz 8. člena tega Pravilnika.
Dekanu FZAB preneha funkcija: s potekom mandata, s prenehanjem delovnega razmerja na FZAB, z odstopom, z razrešitvijo.
Dekan je lahko razrešen pred potekom mandata:
-
iz razlogov določenih v predpisih o zavodih,
-
če neutemeljeno ne uresničuje sklepov organov FZAB,
-
če ne ravna po veljavnih predpisih in notranjih aktih FZAB,
-
če z nepravilnim in nevestnim delom povzroči FZAB večjo škodo,
-
če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge tako, da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti FZAB.
Senat mora pred sklepom o razrešitvi dekana pridobiti predhodno mnenje Akademskega zbora za razrešitev ter seznaniti Dekana o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Obrazloženi sklep Senata o predčasni razrešitvi Dekana mora biti sprejet z večino vseh članov Senata.
Akademski zbor je dolžan dati svoje mnenje v roku 30 dni od dne prejema zaprosila v obliki obrazloženega sklepa, ki mora biti sprejet z večino glasov vseh članov Akademskega zbora. Pobudo za razrešitev lahko Akademskemu zboru podajo katedre FZAB ali najmanj polovica visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev, zaposlenih na FZAB.
Če Dekanu predčasno preneha mandat oziroma, če nihče izmed prijavljenih kandidatov za Dekana ni izvoljen, do izvolitve novega Dekana opravlja naloge Dekana vršilec dolžnosti Dekana za dobo največ šest mesecev, ki ga imenuje Senat iz vrst prodekanov FZAB ali članov Senata.
Sklep o razpisu volitev Dekana mora biti v primeru iz prejšnjega odstavka sprejet v najkrajšem možnem času. Z izvolitvijo novega dekana preneha mandat vršilcu dolžnosti dekana.
Prodekani pomagajo Dekanu pri opravljanju njegovih nalog s posameznega področja za katerega so imenovani.
FZAB ima prodekane za naslednja področja:
-
prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje;
-
prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje;
-
prodekan za raziskovanje in razvoj.
FZAB ima lahko tudi prodekane za druga področja. Posamezen prodekan lahko pokriva tudi več področij. V kolikor ena prodekan pokriva študijske programe prve, druge in tretje stopnje, ima naziv prodekan za izobraževanje. Obseg dela prodekanov je lahko od 0,2 do 1 FTE. Število prodekanov in njihove naloge določi s soglasjem Senata Dekan, s sklepom o imenovanju prodekana.
Dekan FZAB imenuje prodekane FZAB iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev, potem ko pridobi o kandidatih za prodekane soglasje Senata FZAB.
Prodekani so imenovani za dobo dveh let in so lahko ponovno imenovani. Senat lahko prodekana razreši s sklepom, ki je bil sprejet z večino vseh članov, pred iztekom njegovega mandata, na temelju obrazloženega predloga Dekana.
Z izvolitvijo novega Dekana FZAB in z imenovanjem novih prodekanov prenehajo funkcije dotedanjih prodekanov.
Prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente na študijskih programih prve stopnje, programih za izpopolnjevanje in za ostale oblike kontinuiranega profesionalnega podiplomskega izobraževanja, ter za urejanje tekoče problematike s teh področij.
-
organiziranje, usklajevanje in spremljanje izvajanja študijske dejavnosti ter vseh drugih oblik kontinuiranega profesionalnega podiplomskega izobraževanja;
-
daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;
-
usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe;
-
usklajuje delo kateder in organizacijskih enot s področja študijskih programov;
-
povezuje pedagoško, razvojno in raziskovalno delo na študijskih programih in pripravlja razvojne prioritete, ki izhajajo iz študijskih programov in potreb na področju akreditacije programov;
-
odgovarja za strokovno in razvojno učinkovitost visokošolskih učiteljev na študijskih programih;
-
usklajevanje, načrtovanje, izvajanje in nenehno izboljševanje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;
-
odgovornost za urejenost evidenc in pripravo postopkov za ponovno akreditacijo študijskih programov;
-
usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz zdravstva in širše v pedagoški proces;
-
usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v pedagoški proces na FZAB;
-
usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v pedagoški proces v okviru mednarodnih izmenjav;
-
ustvarjanje povezav in mrež na področju izvajanja študijske dejavnosti in razvojnega dela v RS in EU;
-
prevzema programsko odgovornost za izvedbo strokovnih in razvojnih dogodkov ter izobraževanje kliničnih mentorjev v učnih bazah;
-
opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;
-
daje Dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev in opravljanjem pedagoškega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovim kariernim razvojem;
-
sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;
-
po pooblastilu Dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;
-
opravlja druge naloge po navodilih Dekana FZAB.
Prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente na študijskih programih druge in tretje stopnje ter za urejanje tekoče problematike s teh področij.
-
organiziranje, usklajevanje in spremljanje izvajanja študijske dejavnosti ter vseh drugih oblik podiplomskega izobraževanja na drugi in tretji stopnji izobraževanja;
-
daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;
-
usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe;
-
usklajuje delo kateder in organizacijskih enot s področja študijskih programov;
-
povezuje pedagoško, razvojno in raziskovalno delo na študijskih programih in pripravlja razvojne in raziskovalne prioritete, ki izhajajo iz študijskih programov in potreb na področju akreditacije študijskih programov;
-
odgovarja za znanstveno raziskovalno učinkovitost visokošolskih učiteljev na študijskih programih in razvoj znanstvenih disciplin, na katerih so akreditirani študijski programi;
-
usklajevanje, načrtovanje, izvajanje in nenehno izboljševanje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;
-
odgovornost za urejenost evidenc in pripravo postopkov za ponovno akreditacijo študijskih programov;
-
usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz zdravstva in širše v pedagoški proces;
-
usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v pedagoški proces na FZAB;
-
usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v pedagoški proces v okviru mednarodnih izmenjav;
-
ustvarjanje povezav in mrež na področju izvajanja študijske dejavnosti in razvojnega dela v RS in EU;
-
prevzema programsko odgovornost za izvedbo strokovnih, znanstvenih in razvojnih dogodkov glede na raven študijskih programov kot so šole raziskovanja, mednarodne delavnice in šole;
-
opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;
-
daje Dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev in opravljanjem pedagoškega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovim kariernim razvojem;
-
sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;
-
po pooblastilu Dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;
-
opravlja druge naloge po navodilih Dekana FZAB.
Prodekan za raziskovanje in razvoj je odgovoren za sistemsko ureditev znanstvenega in raziskovalnega dela ter mednarodnega sodelovanja FZAB.
-
vodenje raziskovalne, razvojne in mednarodne dejavnosti FZAB;
-
priprava načrta znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela, ki vključuje vse študijske programe in vse ravni izobraževanja in celostni pogled na raziskovanje in razvoj FZAB;
-
organiziranje in usklajevanje znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela raziskovanih skupin na sistemski ravni FZAB;
-
priprava načrta vsebinskih in terminskih prijav na letni ravni na razpise za področje raziskovanja in razvoja v RS in EU in predlaganje delovnih skupin za delo na prijavah in med poklicnih skupin za delo na dobljenih projektih;
-
odgovornost za spremljanje razpisov in vodenje postopkov prijave na razpise za področje raziskovalnega in razvojnega dela ter mednarodnega sodelovanja za celotno FZAB;
-
usklajevanje, načrtovanje, izvajanje in nenehno izboljševanje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;
-
ustvarjanje povezav in mrež na področju znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela v RS in EU;
-
usklajuje delo organizacijskih enot in posameznikov s področja raziskovalne, razvojne in mednarodne dejavnosti;
-
odgovornost za urejenost evidenc, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti na raziskovalnih projektih in pripravo dokazil za ponovno akreditacijo zavoda in študijskih programov;
-
daje predloge v zvezi z znanstveno-raziskovalnim in razvojnim delom;
-
spodbuja uvajanje in vključevanje študentov v raziskovalno delo;
-
organiziranje, usklajevanje in vodenje mednarodnega sodelovanja fakultete;
-
daje Dekanu predloge v zvezi z opravljanjem znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovega kariernega razvoja na tem področju;
-
usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v znanstveno raziskovalno delo na FZAB;
-
usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v znanstveno raziskovalno delo v okviru mednarodnih izmenjav;
-
prevzema programsko odgovornost za izvedbo znanstvenih konferenc, šol raziskovanja, mednarodnih šol idr. na sistemski ravni;
-
sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;
-
po pooblastilu Dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;
-
opravlja druge naloge po navodilih Dekana FZAB.
Za učinkovitejše izvajanje svojega poslanstva ima FZAB vodstvo. Vodstvo visokošolskega zavoda sestavljajo Dekan, prodekani in tajnik visokošolskega zavoda. Na kolegij Dekana so glede na dnevni red kolegija vabljeni še vodje organizacijskih enot FZAB.
Tajnik FZAB organizira in nadzira upravno administrativne in strokovno-tehnične naloge in druge skupne naloge fakultete, zlasti na naslednjih področjih:
-
referat za področje študijskih in študentskih zadev (administrativne in strokovno-tehnične naloge za potrebe izobraževalnega dela na področjih, ki jih izvaja FZAB),
-
referat na področju splošnih zadev (upravno administrativne, kadrovske zadeve, upravljanje izdatkov, informacijska in vzdrževalna idr.),
-
knjižnica (knjižničarska, informacijska in dokumentacijska dejavnost za potrebe znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih razvija FZAB),
-
referat s knjižnico v Študijskem središču (administrativne in strokovno-tehnične naloge za potrebe pedagoškega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih izvaja FZAB, knjižničarska, informacijska in dokumentacijska dejavnost za potrebe znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih razvija FZAB).
Tajnika FZAB imenuje Dekan na podlagi javnega razpisa, za dobo dveh let. Imenovanje se lahko ponovi.
Če tajnik ni imenovan, vodi tajništvo dekan, ki ga lahko začasno ali za posamezne naloge nadomešča prodekan, ki ga dekan za to pooblasti.
-
vodenje upravno-gospodarskega poslovanja visokošolskega zavoda;
-
spremljanje finančnega in strokovnega poslovanja visokošolskega zavoda;
-
načrtovanje, organiziranje, vodenje, kontroliranje in usklajevanje dela notranjih organizacijskih enot ter poslovne, upravne, administrativne, kadrovske, finančne in organizacijske dejavnost FZAB;
-
kontroliranje določenih stroškov in zagotavljanje učinkovite porabe sredstev;
-
zastopanje FZAB pri poslovanju z visokošolskimi učitelji, z učnimi bazami fakultete in zunanjimi partnerji iz vidika priprave pogodb in njihove realizacije;
-
vodenje pravnih in upravnih postopkov, priprava osnov za splošne akte fakultete, priprava strokovnih gradiv za upravne zadeve, seje organov FZAB;
-
sodelovanje pri delu organov FZAB;
-
izvršuje navodila in odredbe Dekana in organov fakultete;
-
pripravlja pogodbe z zunanjimi sodelavci ter pregled in obračun opravljenega dela;
-
ureja delovna razmerja in odgovarja za zakonitost na tem področju;
-
priprava osnov za splošne akte fakultete, priprava strokovnih gradiv za upravne zadeve;
-
nadzoruje izdajo potrdil iz evidenc, ki jih vodi FZAB o študentih;
-
je neposredni vodja zaposlenih v nepedagoški dejavnosti FZAB;
-
izvaja ukrepe za varno in zdravo delo zaposlenih na FZAB;
-
opravlja druge naloge, ki izhajajo iz predpisov in Statuta ter drugih aktov, ter naloge, za katere ga Dekan pooblasti s pisnim pooblastilom.
Senat je najvišji strokovni organ FZAB.
Senat sestavljajo visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so v visokošolskem zavodu v rednem ali dopolnilnem delovnem razmerju in so nosilci ali sonosilci predmetov, tako, da so enakomerno zastopane vse znanstvene discipline in strokovna področja, v okviru katerih FZAB izvaja svoje študijske programe. Člane Senata izvoli Akademski zbor. Predstavnike študentov izvoli Študentski svet. Način volitev članov Senata FZAB iz vrst študentov določa Pravilnik o volitvah organov FZAB.
Dekan je član Senata po funkciji, v kolikor ni voljen član. V kolikor prodekani niso člani Senata, so na seje Senata vabljeni. Študenti imajo v Senatu najmanj petino voljenih članov.
Mandatna doba članov Senata je štiri leta, predstavnikov študentov pa dve leti, brez omejitve za ponovno imenovanje.
Senat FZAB ima devet voljenih članov, sedem iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev in dva iz vrst študentov. Devet članov Senata iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in študentov je v naslednji sestavi:
-
tri visokošolske učitelje iz katedre za zdravstveno nego,
-
dva visokošolska učitelja iz katedre za fizioterapijo,
-
dva visokošolska učitelja iz katedre za zdravstvene vede,
Način izvolitev opredeli Senat s sklepom ob pričetku kandidacijskega postopka. Sklep o začetku postopka kandidiranja članov Senata FZAB, o sestavi Senata in o izvedbi volitev članov Senata sprejme Senat FZAB na predlog Dekana najkasneje 3 mesece pred potekom mandata dotedanjemu Senatu, pri čemer je treba zagotoviti enakopravno zastopanost vseh znanstvenih disciplin ter strokovnih področij FZAB.
Kandidate za člane Senata predlagajo katedre FZAB ali najmanj trije visokošolski učitelji ali znanstveni delavci, ki so člani Akademskega zbora.
Za člana Senata FZAB je lahko izvoljen član Akademskega zbora z doktoratom znanosti, z nazivom najmanj docent oziroma z ekvivalentnim raziskovalnim nazivom. Za področje zdravstvena nega in fizioterapija je izjemoma lahko član Senata višji predavatelj, ker sta to znanstveni disciplini v RS, ki v Sloveniji še nimata izgrajene vertikale na terciarnem izobraževanju.
Akademski zbor FZAB voli člane Senata veljavno, če je na seji Akademskega zbora prisotna večina članov Akademskega zbora z volilno pravico. Volitve so tajne.
Za člana Senata je/so izvoljen/i tisti kandidat/i iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev, ki je/so prejel/i največ glasov Akademskega zbora.
V primeru, da član Senata FZAB iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev odstopi oziroma prekine sodelovanje s FZAB, mu preneha tudi članstvo v Senatu.
V primeru, da član Senata FZAB iz vrst študentov odstopi oziroma preneha biti študent FZAB, mu preneha tudi članstvo v Senatu.
V teh primerih Senat FZAB izda sklep o nadomestnih volitvah člana Senata FZAB. Nadomestnemu članu Senata FZAB poteče mandat hkrati z ostalimi člani Senata FZAB.
Senat FZAB se konstituira na seji, ki jo po izvedenih volitvah na Akademskem zboru FZAB skliče Dekan FZAB. Pogoj za sklic prve seje Senata je, da sta izvoljeni vsaj dve tretjini članov Senata. Do takrat deluje dotedanji Senat FZAB.
Seje Senata sklicuje in vodi Dekan, ki je član Senata po položaju. V njegovi odsotnosti vodi sejo eden od prodekanov, ki ga za vodenje seje pooblasti dekan FZAB.
Senat odloča na sejah, ki so sklicane najmanj enkrat mesečno in vsaj desetkrat na leto, po vnaprej določenem načrtu sej za študijsko leto. Sklic seje Senata izven načrtovanih terminov lahko predlaga 1/3 članov Senata, Upravni odbor, Dekan in Študentski svet.
Seje so sklepčne, če je navzoča večina voljenih članov Senata. Senat odloča z javnim glasovanjem razen, če s posebnim sklepom ne odloči drugače.
Na seje so brez pravice glasovanja vabljeni:
-
predstojniki kateder, ki niso člani Senata,
-
predsednik Akademskega zbora, če ni član Senata.
Senat sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov Senata s pravico glasovanja, razen če ni drugače določeno. Za svoje delo sprejme Senat poslovnik.
Senat FZAB lahko s sklepom sejo ali del seje Senata zapre za javnost.
Senat razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskega zavoda.
Pristojnosti Senata so naslednje:
-
po predhodnem soglasju ustanovitelja sprejema Statut FZAB in spremembe Statuta;
-
sprejema notranje akte FZAB na področju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;
-
sprejema predloge študijskih programov na vseh bolonjskih stopnjah ter predloge programov za kontinuiran profesionalni razvoj;
-
sprejema program znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;
-
sprejema izvedbene načrte izvajanja študijske dejavnosti in znanstveno raziskovalnega ter razvojnega dela;
-
obravnava in sprejema poročila o učinkovitosti študija in poročila o izvedbi znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskega zavoda;
-
določa število vpisnih mest na akreditiranih študijskih programih;
-
na podlagi poročila o izidu volitev razglasi rezultate volitev dekana;
-
v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje po tri poročevalce o usposobljenosti kandidata;
-
voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv;