Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varstvu gozdov
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 52-1087/2022, stran 3273 DATUM OBJAVE: 15.4.2022
VELJAVNOST: od 30.4.2022 / UPORABA: od 30.4.2022
RS 52-1087/2022
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 30.4.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
1087. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varstvu gozdov
Na podlagi četrtega odstavka 29. člena ter za izvrševanje 33., 56. in 74. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja
P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varstvu gozdov
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varstvu gozdov
1. člen
V Pravilniku o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09 in 31/16) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
»2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.
Ekocelice so ožji deli gozdnega prostora, ki izboljšujejo njegovo pestrost in habitate vrst oziroma so pomembni za kritje, razmnoževanje in vzrejo mladičev v gozdu in ob gozdnem robu. Ekocelice se določijo zlasti v obliki mokrišč, nahajališč ogroženih rastlinskih vrst, habitatnega drevja in zatočišč.
2.
Grmišča in omejki so površine, ki so pretežno porasle z grmovno obliko vegetacije in so namenjene kritju, prehranjevanju, razmnoževanju in vzreji mladičev v gozdu in na gozdnem robu.
3.
Habitatno drevje so odmrla in živa drevesa, naseljena z glivami ter živalskimi vrstami, drevesa z dupli oziroma gnezdi ter drevesa večjih dimenzij in posebnih oblik.
4.
Lubadarka je še živo ali sušeče se drevo, v katerem so podlubniki. Suho drevo, iz katerega so podlubniki že izleteli, se ne šteje za lubadarko.
5.
Mirne cone so obsežnejši deli gozdnega prostora, v katerih se omejijo oziroma prepovejo dejavnosti, ki vznemirjajo prostoživeče živali.
6.
Mokrišča oziroma vodni viri so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode (npr. izviri, potoki) ter umetno ustvarjeni kali, mlake in vodni zbiralniki.
7.
Nahajališča ogroženih rastlinskih vrst so območja, na katerih uspevajo rastlinske vrste, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, opredeljene kot ogrožene.
8.
Nastave so načrtno podrta, sveža in s škodljivimi organizmi oziroma podlubniki še nenaseljena drevesa, debla ali kupi vej, ki se polagajo (drevesa, debla) ali zlagajo (kupi) zaradi spremljanja oziroma zatiranja populacij škodljivih organizmov oziroma podlubnikov. Nastave se morajo izdelati pred izletom podlubnikov.
9.
Odmrli les so odmrla stoječa drevesa (sušice), odmrla ležeča drevesa (podrtice), odmrle stoječe dele prelomljenih dreves, odmrle ležeče dele prelomljenih dreves s koreničniki, odmrle ležeče dele prelomljenih dreves, sečne ostanke ter ostalo načrtno puščeno biomaso v gozdu.
10.
Pasišča so travne površine v gozdnem prostoru, ki so namenjene prehranjevanju divjadi oziroma ohranjanju in izboljšanju življenjskega okolja prostoživečih živali oziroma rastlin.
11.
Past za ulov podlubnikov je past, izdelana iz umetnih ali naravnih materialov z gladko površino, ki omogoča zdrs podlubnikov v zbirno posodo. V zgornjem delu pasti je prostor za namestitev feromonske vabe.
12.
Protipožarne preseke so intervencijske gozdne prometnice za potrebe varovanja naravnega okolja pred požari in se delijo na protipožarne gozdne ceste in protipožarne poti. Glede na prevoznost za gasilska vozila za gašenje požarov v naravi se protipožarne preseke razvrščajo v:
-
protipožarne preseke prve kategorije, kamor spadajo protipožarne gozdne ceste in tiste protipožarne poti, ki omogočajo dostop gasilskim vozilom za gašenje gozdnih požarov in gasilskim cisternam za gašenje gozdnih požarov;
-
protipožarne preseke druge kategorije, kamor spadajo protipožarne poti, ki omogočajo dostop manjšim gasilskim vozilom za gašenje gozdnih požarov.
13.
Škodljivi abiotski dejavniki so zlasti močan veter, žled, težek sneg, suša, poplave, plaz, usad, toča izjemna vročina, zmrzali, imisije in intenzivne padavine.
14.
Začasna skladišča gozdnih lesnih sortimentov so skladišča, ki se vzpostavijo v obdobjih prenamnožitve škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, oziroma po obsežnih naravnih ujmah in so namenjena začasnemu skladiščenju gozdnih lesnih sortimentov, ki so jih napadli škodljivi organizmi in jih je treba v najkrajšem možnem času odpeljati iz gozda. Med ta skladišča ne spadajo skladišča gozdnih lesnih sortimentov ob cestah, ki so namenjena začasnemu skladiščenju neposredno po spravilu gozdnih lesnih sortimentov iz gozda.
15.
Zažagovanje je postopek poškodovanja skorje z vrhnjim delom meča motorne žage v paralelnih linijah, razmaknjenih do 3 cm in globine do lesa.
16.
Zimovališča so deli življenjskega prostora populacij prostoživečih živali, praviloma na prisojnih ali v nižje ležečih predelih gozdov, kjer populacije prostoživečih živali preživijo zimsko obdobje.
17.
Žarišče podlubnikov tvorijo ena ali več lubadark, sečni ostanki ali neobeljeni gozdni lesni sortimenti, v katerih so navzoči podlubniki.
18.
Žarišče škodljivih organizmov tvori eno ali več dreves ali delov dreves, na katerih so škodljivi organizmi. V žarišču je mogoče opaziti znake propadanja dreves, kot so: prebarvanje krošnje, izguba listov oziroma iglic, odmiranje, smoljenje, trosnjaki in trosišča gliv, nekroze v skorji, žuželke, rovni sistemi in drugi znaki.