Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v...

3981. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV-C)

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV-C)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. decembra 2025.

Št. 003-02-1/2025-437

Ljubljana, dne 25. decembra 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SLUŽBI V SLOVENSKI VOJSKI (ZSSloV-C)

1. člen

V Zakonu o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07, 58/08 - ZSPJS-I, 121/21 in 40/23) se v 3. členu v prvem odstavku za 10. točko dodajo nove 11., 12., 13., 14. in 15. točka, ki se glasijo:

»11.

Operativno urjenje je izvajanje nalog na vojaških vajah ali kolektivnih usposabljanjih poveljstev in enot, katerih namen je spoprijemanje s položaji, ki posnemajo razmere, v katerih potekajo vojaške operacije.

12.

Vojaška operacija je izvajanje nalog:

-

v izrednem in vojnem stanju,

-

med izvrševanjem obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ter v mednarodnih operacijah in na misijah,

-

zaradi obrambe države pred napadom.

13.

Izredni dogodek je dogodek, ki zahteva hitro vojaško ukrepanje zaradi zagotavljanja zaščite življenja, zdravja in varnosti ljudi ter premoženja, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerih resnost in obseg zahtevata sprejetje ukrepov, ki so nujni za zaščito življenja, zdravja in varnosti.

14.

Začetno vojaško usposabljanje je temeljno vojaško strokovno usposabljanje v skladu z desetim odstavkom 88. člena Zakona o obrambi in vojaško strokovno usposabljanje v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Zakona o obrambi, ki ga morajo opraviti vojaške osebe za samostojno opravljanje formacijskih dolžnosti.

15.

Bivanje v vojaški enoti ali zavodu oziroma na drugem določenem mestu (v nadaljnjem besedilu: bivanje) je posebni pogoj, ki ga lahko pripadniku odredi nadrejeni in se ne šteje v delovni čas. Odredi se lahko ob večdnevnem neprekinjenem izvajanju nalog, ki so vezane na določen kraj oziroma območje.«.

2. člen

Za 24. členom se dodajo novi 24.a, 24.b in 24.c člen, ki se glasijo:

»24.a člen

(služba za varovanje objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepi pri izvajanju nalog)

(1)

Ne glede na Zakon o obrambi se lahko v miru na ministrstvu organizira služba varovanja, ki fizično varuje objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo (v nadaljnjem besedilu: varovan objekt), za katere ocena tveganja to dopušča. V službi varovanja, ki je notranja organizacijska enota ministrstva, se lahko zaposlijo javni uslužbenci, ki opravljajo delo varnostnika in izpolnjujejo pogoje za zaposlitev v skladu z Zakonom o obrambi in zakonom, ki ureja zasebno varovanje. Varnostnik pri opravljanju dela nosi službeno strelno orožje, službeno izkaznico in delovno obleko, ki jih predpiše minister.

(2)

Pri izvajanju nalog varovanja sme varnostnik izvajati naslednje ukrepe v skladu s prvim odstavkom 29. člena Zakona o obrambi:

1.

opozoriti osebo, naj odide z varovanega objekta, ki ga varuje, če se ta tam neupravičeno zadržuje;

2.

ugotoviti istovetnost osebe pri vstopu oziroma izstopu iz varovanega objekta, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje;

3.

površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila in prtljago osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega objekta, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje;

4.

preprečiti osebi vstop v varovani objekt oziroma izstop iz njega, če ta odkloni pregled iz prejšnje točke ali če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti iz 2. točke tega člena;

5.

zahtevati od osebe, ki ogroža varnost ljudi, premoženje ali hišni red v varovanem objektu, da s tem takoj preneha ali varovani objekt zapusti;

6.

zadržati osebo, ki so jo zalotili pri kaznivem dejanju v varovanem objektu, do prihoda vojaške policije;

7.

uporabiti sredstva za vklepanje, če osebe iz prejšnje točke ni moč zadržati drugače;

8.

uporabiti fizično silo, če osebi ne more drugače preprečiti vstopa v varovani objekt oziroma izstopa iz njega, preprečiti neposrednega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja, ki ga varuje, ali zadržati osebe do prihoda vojaške policije.

(3)

Varnostnik sme ukrepati samo tako, kot je določeno s tem zakonom, da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže izvršitev naloge. Če je glede na okoliščine dopustno uporabiti več ukrepov, uporabi najprej tistega, ki osebi najmanj škoduje. Z uporabo ukrepa mora varnostnik prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil ta uporabljen, ali če ugotovi, da naloge tako ne bo mogel opraviti.

24.b člen

(uporaba strelnega orožja)

(1)

Pri opravljanju nalog varovanja sme varnostnik uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:

-

zavarovati življenja ljudi;

-

odvrniti napada na varovani objekt;

-

odvrniti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje.

(2)

Preden varnostnik uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, streljal bom!« in z opozorilnim strelom.

24.c člen

(evidentiranje dogodkov in ukrepov)