Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda |...

312. Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda

Na podlagi petega in šestega odstavka 97. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) izdaja minister za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o monitoringu stanja površinskih voda

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik določa način in obseg izvajanja, pogoje za izvajalce monitoringa stanja površinskih voda ter način in obliko poročanja o monitoringu stanja površinskih voda v skladu z:

-

Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2014/101/EU z dne 30. oktobra 2014 o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 311 z dne 31. 10. 2014, str. 32),

-

Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24. 12. 2008, str. 84), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2013/39/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike (UL L 226, 24. 8. 2013, str. 1) in

-

Direktivo Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (UL L 201, 1. 8. 2009, str. 36).

(2)

Monitoring stanja površinskih voda vključuje tudi monitoring hidroloških pojavov v delu, ki se nanaša na kemijsko in ekološko stanje vodnih teles površinskih voda.

2. člen

(uporaba)

(1)

Ta pravilnik se uporablja za monitoring stanja vodnih teles površinskih voda, določenih s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda, ali njihove dele ali skupine.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se za vodna telesa teritorialnega morja ne uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na:

-

ekološko stanje obalnih voda in

-

spremljanje vrednosti parametrov kemijskega stanja in posebnih onesnaževal v organizmih.

(3)

Za umetna in močno preoblikovana vodna telesa se navajanje ekološkega stanja šteje za navajanje ekološkega potenciala, razen, kadar ta pravilnik določa drugače.

3. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

analizna metoda je zaporedje postopkov, ki se uporabljajo pri merjenju posameznega parametra;

2.

meja zaznavnosti je izhodni merilni signal ali vrednost koncentracije nad katero je mogoče z opredeljeno ravnijo zaupanja potrditi, da se vzorec razlikuje od slepega vzorca, ki ne vsebuje zadevnega parametra;

3.

meja določljivosti je opredeljeni mnogokratnik meje zaznavnosti pri koncentraciji parametra, ki jo je mogoče določiti s sprejemljivo natančnostjo in točnostjo. Mejo določljivosti je mogoče izračunati z uporabo ustrezne standardne raztopine ali vzorca in jo je mogoče določiti prek najnižje kalibracijske točke na kalibracijski krivulji z izključitvijo slepega vzorca;

4.

merilna negotovost je nenegativen parameter, povezan z merilnim rezultatom, ki označuje raztros vrednosti, ki jih je na podlagi opravljenih informacij mogoče pripisati merjeni veličini;

5.

razširjena merilna negotovost rezultata meritve označuje interval okoli tega rezultata v katerem z določeno statistično verjetnostjo pričakujemo pravo vrednost merjene veličine;

6.

posebno varstveno območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja posebna varstveno območja (območja Natura 2000).

4. člen

(izvajanje monitoringa)

Izvajanje monitoringa stanja površinskih voda obsega:

-

vzpostavitev mreže mest vzorčenja za ugotavljanje kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda,

-

vzpostavitev mreže mest vzorčenja za ugotavljanje ustreznosti glede na dodatne zahteve v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda,

-

vzorčenje in analize v skladu s programom nadzornega oziroma operativnega monitoringa iz 28. člena tega pravilnika,

-

preiskovalni monitoring in

-

vodenje evidence o mestih vzorčenja za ugotavljanje kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda.

II. MREŽA MEST VZORČENJA

5. člen

(mreža mest vzorčenja)

(1)

Mreža mest vzorčenja je več mest vzorčenja povezanih v merilni sistem, ki omogoča ugotavljanje kemijskega in ekološkega stanja, značilnega za površinske vode vsakega povodja oziroma porečja. Na mestih vzorčenja, ki so vključena v mrežo mest vzorčenja, se zagotovijo podatki o hidroloških parametrih ter meritve parametrov kemijskega stanja in elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda, vključno z zbiranjem in prenosom rezultatov meritev.

(2)

Hidrološki parametri iz prejšnjega odstavka so:

-

vodostaj in pretok za reke,

-

vodostaj, zadrževalni čas ter dotok in iztok za jezera in

-

vodostaj in višina valov za obalno vodo.

(3)

Mreža mest vzorčenja za monitoring stanja površinskih voda se vzpostavi tako, da se zagotovi skladen in izčrpen pregled kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda v vsakem povodju in porečju ter omogoči opredelitev kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda ter razvrstitev vodnih teles površinskih voda ter umetnih in močno preoblikovanih vodnih teles v pet razredov ekološkega stanja oziroma ekološkega potenciala.

6. člen

(vzpostavitev mreže mest vzorčenja)

Vzpostavitev mreže mest vzorčenja iz prve in druge alinee 4. člena tega pravilnika obsega:

-

načrtovanje in izbiro ter določitev mest vzorčenja za ugotavljanje kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda in

-

načrtovanje in izbiro ter določitev mest vzorčenja, značilnih za ugotavljanje ustreznosti vode glede na dodatne zahteve v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda.

III. NADZORNI IN OPERATIVNI MONITORING

7. člen

(nadzorni monitoring)

(1)

Nadzorni monitoring zajema obdobje enega koledarskega leta in se izvaja enkrat v vsakem obdobju veljavnosti načrta upravljanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, tako da se:

-

oceni celovito stanje površinske vode v vsakem povodju ali porečju na posameznem vodnem območju,

-

spremeni in dopolni prikaz vplivov človekove dejavnosti na stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda,

-

omogoči smotrno in učinkovito načrtovanje programa monitoringa stanja površinskih voda za naslednje obdobje,

-

oceni dolgoročne spremembe naravnih razmer in

-

oceni dolgoročne spremembe, nastale zaradi široko razširjenih človekovih dejavnosti.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se lahko nadzorni monitoring izvede v obdobju vsakega tretjega načrta upravljanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če:

-

je iz rezultatov nadzornega monitoringa iz prejšnjega obdobja razvidno, da je zadevno vodno telo doseglo dobro stanje, in

-

je iz rezultatov pregleda vplivov človekove dejavnosti na stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda, razvidno, da se vplivi na zadevno vodno telo niso spremenili.

8. člen

(mesta vzorčenja za nadzorni monitoring)

(1)

Nadzorni monitoring se izvaja na zadostnem številu vodnih teles površinske vode, tako da se zagotovi dovolj mest vzorčenja za oceno celovitega stanja površinske vode v vsakem povodju ali porečju na posameznem vodnem območju. Pri izbiri teh vodnih teles je treba zagotoviti, da se stanje spremlja zlasti na mestih kjer:

-

je pretok pomemben za vodno območje kot celoto, vključno z mesti na velikih rekah, kadar je prispevna površina večja od 2.500 km2,

-

je količina vode pomembna za vodno območje kot celoto, vključno z jezeri in vodnimi zadrževalniki s površino večjo od 0,5 km2 in obalnimi vodami,

-

vodno telo prečka državna meja ali po vodnem telesu teče državna meja in se kemijsko oziroma ekološko stanje ugotavlja na podlagi mednarodnih sporazumov, in

-

je potrebno oceniti obremenitve z onesnaževalom, ki se prenese čez državno mejo ali v morje.

(2)

V mrežo mest vzorčenja za nadzorni monitoring se vključijo tudi mesta vzorčenja iz priloge Odločbe Komisije z dne 17. avgusta 2005 o vzpostavitvi registra mest, ki bodo sestavljala interkalibracijsko mrežo, v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2005/646/ES) (UL L št. 243 z dne 19. 9. 2005, str. 1).

9. člen

(izbor elementov kakovosti za nadzorni monitoring)

(1)

Nadzorni monitoring se na vsakem mestu vzorčenja iz prejšnjega člena izvaja za:

-

parametre kemijskega stanja, ki se odvajajo v vode na povodju ali porečju,

-

posebna onesnaževala, ki se v pomembnih količinah odvajajo v vode na povodju ali porečju,

-

vse biološke elemente kakovosti ekološkega stanja,

-

vse splošne fizikalno-kemijske parametre, in

-

vse hidromorfološke elemente kakovosti ekološkega stanja.

(2)

Obseg meritev in analiz kemijskega in ekološkega stanja se določi v programu nadzornega monitoringa.

10. člen

(operativni monitoring)

(1)

Operativni monitoring se izvaja skozi celotno obdobje veljavnosti načrtov upravljanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, tako da se:

-

določi stanje tistih vodnih teles površinskih voda, za katera je bilo v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda, ocenjeno, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev,

-

oceni kakršnekoli spremembe stanja vodnih teles iz prejšnje alinee zaradi izvajanja programa ukrepov in

-

zagotovi kontinuirano spremljanje stanja na posameznih vodnih telesih površinskih voda.

(2)

Pri pripravi programa operativnega monitoringa se upošteva:

-

podatke in informacije iz analize vplivov človekove dejavnosti na stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda in

-

rezultate nadzornega monitoringa.

(3)

Pogostost operativnega monitoringa se lahko zmanjša, če se na podlagi podatkov in informacij iz prejšnjega odstavka ugotovi, da vpliv na vodno telo površinske vode ni pomemben, ali če se ustrezna obremenitev odstrani.

11. člen

(mesta vzorčenja za operativni monitoring)

(1)

Operativni monitoring se izvaja za vsa vodna telesa površinske vode, za katera velja da:

-

je bilo na podlagi analize vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih voda ali rezultatov nadzornega monitoringa ocenjeno, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev,

-

se izvajajo ukrepi zaradi doseganja dobrega stanja površinskih voda ali ukrepi, da se prepreči poslabšanje stanja površinskih voda, in

-

ne dosegajo dobrega stanja.

(2)

Operativni monitoring se izvaja tudi za vodno telo ali njegov del:

-

v katerega se odvajajo odpadne vode, ki povzročajo onesnaženost s parametri kemijskega stanja ali posebnimi onesnaževali ali splošnimi fizikalno-kemijskimi parametri ekološkega stanja površinskih voda,

-

ki je obremenjen zaradi znatnega vpliva razpršenih virov onesnaževanja,

-

ki je obremenjen zaradi znatnega vpliva hidromorfoloških sprememb,

-

kjer se odvzema površinska voda za oskrbo s pitno vodo in

-

ki leži na posebnem varstvenem območju.

(3)

Mesta vzorčenja za operativni monitoring se izberejo tako, da se:

-

zagotovi dovolj mest vzorčenja na vsakem vodnem telesu površinskih voda za ocenitev obsega in vpliva točkovnega vira za vodna telesa, ogrožena zaradi pomembnih točkovnih obremenitev. Kadar vodno telo obremenjuje več točkovnih virov, se mesta vzorčenja lahko izberejo tako, da se oceni velikost in vpliv teh obremenitev kot celote;

-

zagotovi dovolj mest vzorčenja v izbranih vodnih telesih površinskih voda za ocenitev velikosti in vpliva razpršenih obremenitev za vodna telesa, ogrožena zaradi pomembnih razpršenih obremenitev. Vodna telesa se izberejo tako, da so reprezentativna za določanje relativnega tveganja nastanka razpršenih obremenitev in relativnega tveganja, da se ne doseže dobro ekološko stanje površinskih voda ter relativnega tveganja, da se ne doseže dodatnih zahtev na posebnih varstvenih območjih;

-

zagotovi dovolj mest vzorčenja v izbranih vodnih telesih površinskih voda za oceno velikosti in vpliva hidromorfoloških obremenitev za vodna telesa, ogrožena zaradi pomembnih hidromorfoloških obremenitev. Izbor vodnih teles mora kazati celoten vpliv hidromorfološke obremenitve na vsa vodna telesa;

-

zagotovi vzorčno mesto na samem mestu odvzema vode ali na drugem mestu pred vstopom v postopek obdelave vode za vodna telesa ali njihove dele, kjer se odvzema površinska voda za oskrbo s pitno vodo.

12. člen

(izbor elementov kakovosti za operativni monitoring)

(1)

Operativni monitoring se izvaja na vsakem mestu vzorčenja iz prejšnjega člena za tiste elemente kakovosti, ki kažejo posamezne obremenitve vodnega telesa ali vodnih teles, da se oceni velikost obremenitev in vpliv teh obremenitev na vodna telesa površinske vode.

(2)

Operativni monitoring se izvaja za:

-

parametre kemijskega stanja, ki se odvajajo v vodno telo,

-

metrike, s katerimi se vrednoti biološki element ali elemente kakovosti, ki so najbolj občutljivi na ugotovljene obremenitve vodnih teles,

Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda

Časovnica