ReNPVNDN16–22 – Resolucija o nacionalnem programu...

3210. Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022 (ReNPVNDN16–22)

Na podlagi 41. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 97/10), 14. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) je Državni zbor na seji 22. novembra 2016 sprejel

R E S O L U C I J O
O NACIONALNEM PROGRAMU VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI V LETIH OD 2016 DO 2022 (ReNPVNDN16–22)

1 UVOD

Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju: program) upošteva vse nevarnosti naravnih in drugih nesreč, ki ogrožajo ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje. Upošteva tudi naravne in druge danosti, ki vplivajo na nesreče in varstvo pred njimi, ter človeške in materialne vire, ki jih je mogoče uporabiti pri obvladovanju nevarnosti in varstvu ogroženih. Program poleg nacionalnih interesov upošteva tudi obveznosti Slovenije, ki izhajajo iz sprejetih mednarodnih in regionalnih pogodb, konvencij in sporazumov ter sklenjenih dvostranskih sporazumov s področja varstva pred nesrečami. Program sledi usmeritvam Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030 in upošteva načela Agende 2030 za trajnostni razvoj. Usklajen je s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite, ki je usmerjen h krepitvi medsebojnega sodelovanja držav članic pri varstvu in zaščiti prebivalstva, premoženja in okolja, vključno s kulturno dediščino ob naravnih in drugih nesrečah ter k večji usklajenosti in učinkovitosti mednarodnih reševalnih intervencij.

Program temelji na Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 27/10), s katero država opredeljuje usmeritve za učinkovito zavarovanje suverenosti, neodvisnosti, ozemeljske celovitosti, ohranitev nacionalne identitete, kulture in samobitnosti slovenskega naroda in drugih vrednot, zagotavljanje trajnega ravnovesja v naravi in družbi ter osebne in premoženjske varnosti prebivalcev.

Program sledi splošnemu cilju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je: zmanjšati število nesreč ter preprečiti oziroma ublažiti njihove posledice, da bi bilo življenje varnejše in bolj kakovostno. Usmerjen je v preventivo, ki je učinkovitejša in dolgoročno tudi cenejša od drugih oblik varstva pred nesrečami. Ker vseh nevarnosti, ki povzročajo nesreče, ni mogoče odpraviti, so v programu enakovredno obravnavane tudi vse tiste oblike varstva in pripravljenosti, ki omogočajo hitro in učinkovito ukrepanje ob nesrečah.

Zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki vključuje tudi okoljske, industrijske ter druge nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi dejavnost terorizma in različne oblike množičnega nasilja ter druge nevojaške in vojaške vire ogrožanja, je zato trajen življenjski in strateški cilj Republike Slovenije.

Republika Slovenija si bo prizadevala za nadaljnji razvoj lastnih zmogljivosti za odzivanje na naravne in druge nesreče, pri čemer bo upoštevala multiplikativni učinek posameznih virov varnostnih groženj in tveganj. Poudarek bo na dograjevanju infrastrukturnih sistemov, zlasti informacijsko-komunikacijskih, in na izboljšanju razmer za delovanje služb, enot in drugih sestav, ki jih za zaščito, reševanje in pomoč (v nadaljevanju: ZRP) organizirajo društva ter druge nevladne organizacije. Nadaljnji razvoj sil ZRP bo temeljil na prostovoljstvu, modularni organiziranosti in prilagodljivosti konkretnim razmeram. Izboljšal se bo tudi položaj reševalcev, ki prostovoljno sodelujejo pri zaščiti in reševanju. Eno izmed težišč dejavnosti bo tudi krepitev ozaveščenosti in usposobljenosti prebivalstva za osebno in vzajemno zaščito.

Z upoštevanjem virov ogrožanja in stanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, doseženega z uresničevanjem Nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije leta 2009, Državni zbor Republike Slovenije določa nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022.

2 STANJE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

2.1 Splošno

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je organizirano in uveljavljeno kot enoten ter celovit podsistem nacionalne varnosti države, ki deluje usklajeno z drugimi podsistemi nacionalne varnosti, in temelji na prostovoljstvu ter medsebojnem sodelovanju poklicnih in prostovoljnih reševalnih struktur. Njegove temeljne naloge so izvajanje preventivnih ukrepov, vključno s preventivnimi ukrepi na področju varstva pred požarom in varstva pred utopitvami, vzdrževanje pripravljenosti, izobraževanje in usposabljanje za ZRP, opazovanje, obveščanje, opozarjanje in alarmiranje ob nevarnostih in nesrečah ter zaščita, reševanje in pomoč ob nesrečah vseh vrst, kar vključuje tudi neposredno odpravljanje posledic nesreč ter sanacijo po nesreči. Priprave in delovanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot enotnega sistema se zagotavljajo na lokalni in državni ravni.

V sprejetih zakonskih novelah in novih izvršilnih predpisih so dopolnjene ali na novo urejene najpomembnejše organizacijske, tehnične in tehnološke ter funkcionalne rešitve za izvajanje temeljnih nalog sistema in odzivanje na vse vrste ogrožanj, vključno s sodobnimi kompleksnimi grožnjami. Te rešitve bo treba v praksi usklajeno in načrtno uveljaviti v prihodnjem obdobju na vseh ravneh in v vseh dejavnostih.

V državni pristojnosti so organiziranje opazovanja, obveščanja, opozarjanja in alarmiranja, izgradnja in vzdrževanje telekomunikacijske, informacijske in druge infrastrukture, oblikovanje načrtov zaščite in reševanja za posamezne nesreče velikega obsega, priprava in izvedba zahtevnejših oblik usposabljanj, organiziranje in opremljanje sil za ZRP, usposabljanje in izobraževanje sil ZRP ter prebivalcev, izvajanje inšpekcijskih nadzorov, mednarodno sodelovanje, in druge naloge, ki so bistvene za delovanje sistema. Nekatere priprave za ZRP se izvajajo tudi na ravni regij (13), torej geografsko zaključenih območij, ki jim je prilagojena upravna, strokovna in operativna organiziranost zmogljivosti ter sil za učinkovito ZRP. Upravljanje oziroma vodenje sistema je organizirano prek izvršilnih, predstavniških in poslovodnih organov, operativno pa prek poveljnikov in štabov Civilne zaščite, vodij reševalnih služb in drugih sestav ter vodij intervencij. Na morju reševanje vodi in usklajuje Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, v kateri deluje Nacionalni center za koordinacijo in reševanje na morju, in sicer z usklajenim sodelovanjem vseh pristojnih institucij, ki so organizirane v Koordinacijo služb na morju in v Operativno pomorsko koordinacijo. Taka organizacija delovanja se je v dosedanji praksi pokazala kot ustrezna.

Občine samostojno organizirajo in pripravljajo ter vodijo ZRP na svojem območju, ocenjujejo škodo in odpravljajo posledice nesreč. Država jim pri tem pomaga s silami in sredstvi iz svoje pristojnosti. Organiziranost, opremljenost in pripravljenost za izvajanje zaščite in reševanja so med občinami zelo različne in odvisne od velikosti in raznolikosti občin ter njihovih zmogljivosti. Delitev med nalogami v državni in občinski pristojnosti je jasna.

Vlada je julija 2014 ustanovila Svet za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju: svet), ki je tudi nacionalna platforma za zmanjšanje tveganj za nesreče. Svet je namenjen vzpostavljanju dialoga med Vlado Republike Slovenije in civilno družbo ter med nevladnimi strokovnimi in znanstvenoraziskovalnimi ter drugimi organizacijami in združenji za krepitev odpornosti na nesreče in doseganje trajnostnega razvoja. Temeljno poslanstvo sveta so strateška presoja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji, spodbujanje družbenega dialoga o tveganjih za nesreče ter razvijanje odpornosti nanje.

2.2 Področje preventive

V zadnjih letih se intenzivneje uveljavljajo preventivni ukrepi, zlasti na področju načrtovanja in urejanja prostora, varstva pred požarom, seizmološke, meteorološke in hidrološke dejavnosti ter transporta in drugih infrastrukturnih sistemov. V nekaterih dejavnostih (npr. kmetijstvo, varstvo kulturne dediščine) je stanje nezadovoljivo, v drugih so veliki zaostanki (npr. upravljanje voda). Uveljavljeni sistem odprave posledic nesreč še vedno preveč socializira tveganja, kot so različne nesreče, premajhen poudarek pa je na preventivi in aktivnostih zmanjšanja tveganja za nesreče v vseh fazah obvladovanja nesreč ter na povečanju in širitvi zavarovanj ter subvencioniranju preventivnih ukrepov.

Preventivni ukrepi pri prenovah gradbenih objektov, ki lahko bistveno povečajo potresno odpornost in ogroženost za druge nesreče, še niso dovolj vključeni v gradbeno zakonodajo. Pri sedanji gradbeni zakonodaji so omejeni predvsem na novogradnje in rekonstrukcije. Večina gradbenih objektov, ki je bila zgrajena v obdobju pred uveljavitvijo predpisov za potresno odporno gradnjo, pa ostaja nedotaknjena problematika.

Na področju varstva pred požarom so se postopoma dopolnjevale rešitve glede izvajalcev, obsega, periodičnosti in usposabljanja. Za pretekla leta je bilo značilno, da sta bili zlasti na tem področju dve ureditvi. Ena je temeljila na Zakonu o varstvu pred požarom, druga pa na delovnopravni zakonodaji, ki ureja varnost in zdravje pri delu. Z novim Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) je bila ta dvojnost odpravljena in se zdaj tudi na delovnopravnem področju oziroma pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu za požarno varnost uporabljajo predpisi, ki temeljijo na Zakonu o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12). Izvedbeni predpisi so še v postopku noveliranja oziroma dopolnjevanja. Trenutna ureditev omogoča razvoj tega področja v naslednjem obdobju.

Napredek pri uveljavljanju ukrepov varstva pred požarom je bil dosežen na področju sistemske ureditve posameznih ukrepov varstva pred požarom, kot tudi pri pripravi in sprejemanju prostorskih aktov ter pri graditvi objektov, kar še posebej velja za sistemsko zakonodajo. Na podlagi tega sta bila zagotovljena enakovredno obravnavanje področja varstva pred požarom ter sodelovanje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju: URSZR) pri določanju smernic za varstvo pred požarom v postopkih priprave prostorskih aktov.

S spremembo Zakona o varstvu pred požarom konec leta 2012 so se v celoti ukinila soglasja URSZR z vidika požarne varnosti k projektni dokumentaciji. Ukinitev soglasij je pripomogla k zmanjšanju administrativnih ovir za fizične in pravne osebe, ki gradijo objekte, niso pa znani učinki na področju požarne varnosti novih objektov. Odgovornost za to je popolnoma prenesena na projektante, investitorje in gradbene nadzornike.

Na področju varstva pred utopitvami sta za dosego glavnega cilja, to je zmanjšanja števila utopitev, ključna preventivna ukrepa – dobra organiziranost in usposobljenost. Danes področje varstva pred utopitvami celovito urejajo Zakon o varstvu pred utopitvami in izvršilni predpisi, sprejeti na njegovi podlagi. Eden izmed temeljnih ciljev zadnjih sprememb in dopolnitev zakona o varstvu pred utopitvami je bil povezati in posodobiti zakonsko ureditev varstva pred utopitvami kot sestavnega dela varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter izpopolniti posamezne rešitve, ki bodo tudi zunaj urejenih kopališč zagotovile večjo varnost pri izvajanju različnih dejavnosti. Zaščito in reševanje ob poplavah in drugih nesrečah na celinskih vodah izvajajo člani in pripadniki gasilskih, potapljaških in drugih reševalnih služb ter enot Civilne zaščite, ki morajo biti ustrezno usposobljeni za reševanje iz vode.

Slovenija je leta 2008 sprejela Strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam s temeljnim izhodiščem, da mora imeti upravljanje kmetijstva in gozdarstva glavno vlogo pri učinkoviti rabi vode na sušnih območjih, pri zagotavljanju razmer za ustrezno pitno vodo, pri izboljševanju obvladovanja poplav in drugih nesreč škodljivcev in bolezni. V strategiji je opredelila pet strateških stebrov prilagajanja: krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilagajanja kmetijstva in gozdarstva, izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje, vzdrževanje in pridobivanje novega znanja o podnebnih spremembah in prilagajanju nanje, ukrepi kmetijske in gozdarske politike, spremembe veljavnih predpisov ter krepitev mednarodnega sodelovanja in partnerstva pri prilagajanju kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, zlasti znotraj EU.

Izvedbeni dokument te strategije je Akcijski načrt strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Akcijski načrt vključuje ukrepe za prilagajanje podnebnimspremembam, ki so se izvajali v okviru sredstev akcijskega načrta ali drugih programov,projektov oziroma rednih nalog. Od leta 2012 v akcijskem načrtu ni bilo zagotovljenih sredstev, izvajali pa so se ukrepi, financirani iz drugih virov, in sicer prek Programa razvoja podeželja 2007–2013 ter znotraj rednih del innalog, ki jih izvajajo službe na področju kmetijstva. Izvajali so se ciljni raziskovalni projekti in druge vsebine, skladno spostavljenimi petimi strateškimi stebri prilagajanja.Med drugim je bila narejena tudi raziskovalna naloga Vzpostavitev sistema multidisciplinarnih informacij prostora za potrebe napovedovanja in ocenjevanja škode po naravnih nesrečah v kmetijstvu.Ministrstvo se za iskanje rešitev v prilagajanju na podnebne spremembe povezuje z različnimi domačimi in tujimi institucijami, tako na ravni državne uprave kot na ravni nevladnih organizacij in raziskovalnih ustanov.

Leta 2013 je bila iz Evropskega sklada za ribištvo sofinancirana nabava dveh ekoloških plovil, ki sta pristojnim ustanovam na voljo za ukrepanje ob ekološki nesreči na morju.

Kmetijstvo je zaradi neposredne odvisnosti od vremena in okoljskih razmer med najbolj občutljivimi sektorji, saj ga ti vplivi najbolj prizadenejo. Ukrepi obvladovanja tveganj v kmetijstvu morajo biti usmerjeni k prilagajanju kmetijske proizvodnje na podnebne spremembe ter k preprečevanju in blaženju posledic neugodnih vremenskih razmer. Uvajanje sodobnih in posodobitev že znanih tehnologij pridelave sledi cilju zmanjševanja vplivov podnebnih sprememb na kmetijstvo ter posledično k zagotovitvi stabilnega dohodkovnega položaja v njem.

2.3 Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja

Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja uspešno deluje. Uveljavljen je klic v sili na enotno evropsko številko 112, ki ga z neprekinjenim odzivom (24/7) podpira 13 regijskih centrov za obveščanje ter Center za obveščanje Republike Slovenije. Centri za obveščanje zbirajo in obdelujejo podatke o nevarnostih in nesrečah ter opravljajo dispečersko službo za vse reševalne službe (okoli 700.000 do 800.000 klicev na leto) ter druge naloge iz njihove pristojnosti. S prevzemom sistema javnega alarmiranja v državno pristojnost in njegovo prenovo je od 1563 siren dolgoročno potrebnih 1496, od tega je prevzetih 807. Prevzem in prenova zamujata zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, zgrajena pa je ključna infrastruktura informacijsko-komunikacijskega sistema za zaščito in reševanje.

Temeljna podlaga informacijskega sistema je intranet zaščite in reševanja, ki povezuje uporabnike v lokalnem informacijskem omrežju na državni ravni. Prek interneta ga lahko uporabljajo vsi izvajalci na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za operativno delovanje še vedno zadovoljivo deluje sistem avtonomnih radijskih zvez zaščite in reševanja (ZARE in ZARE PLUS), ki vključuje sistem osebnega klica in sistem javnega alarmiranja. Sistem fiksnih komunikacij se zagotavlja v javnem telekomunikacijskem sistemu. Sprejeta je bila odločitev, da se v prihodnje uporabljata v sinergiji dva sistema digitalnih radijskih zvez TETRA in DMR.

2.4 Ocene ogroženosti (tveganj) in načrti zaščite in reševanja

Leta 2012 je bila na področju načrtovanja sprejeta Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, po kateri se na državni ravni pripravljajo načrti zaščite in reševanja za potres, poplave, letalsko nesrečo, jedrsko ali radiološko nesrečo, velik požar v naravnem okolju, teroristični napad, pojav posebno nevarnih bolezni živali, nalezljive bolezni pri ljudeh velikega obsega ter načrti, ki bi veljali, če bi prišlo do vojne. V obdobju od 2011 do 2015 so bili na novo narejeni državni načrti zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali, ob potresu ter nalezljivih boleznih pri ljudeh. Na podlagi novih državnih načrtov zaščite in reševanja in Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja so bili na novo oblikovani in usklajeni načrti dejavnosti ministrstev, za katere so v načrtu opredeljene naloge, ter regijski načrti zaščite in reševanja. Podrobneje so opredeljeni vsebine in obseg načrtovanja na lokalni ravni.

Za pripravljenost na jedrsko ali radiološko nesrečo je bil skladno z državnim načrtom sprejet nov Pravilnik o uporabi tablet kalijevega jodida, ki ureja oskrbo, razdeljevanje in uporabo tablet kalijevega jodida znotraj zaščitnega ukrepa jodne profilakse v primeru jedrske ali radiološke nesreče v RS ali drugi državi, ki bi lahko ogrozila prebivalstvo na delu RS ali njenem celotnem območju. Za jedrsko nesrečo v Jedrski elektrarni Krško je bil sprejet nov koncept delitve tablet kalijevega jodida, in sicer predhodna delitev tablet upravičencem na območju 10 km okrog elektrarne, ki se je začela leta 2013. Leta 2014 sta bila pripravljena dokumenta Organizacija osebne dozimetrije, ki zagotavlja izvajanje dozimetrije za izvajalce ZRP, ki so vključeni v intervencije ob jedrski ali radiološki nesreči, in Strategija ukrepanja po jedrski ali radiološki nesreči, ki podaja izhodišča za ukrepanje po jedrski ali radiološki nesreči.

Leta 2010 je bila ustanovljena Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči.

2.5 Ukrepanje ob nesrečah – sile za zaščito, reševanje in pomoč

Sile za zaščito, reševanje in pomoč so pretežno organizirane v lokalnih skupnostih, le manjši del je organiziran v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah ter na ravni regij in države. Kot javne reševalne službe na območju celotne države delujejo gasilska služba, gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba ter podvodna reševalna služba.

To povezanost, prostovoljstvo in s tem množičnost v kombinaciji s poklicnimi strukturami, ki so pomembna značilnost slovenskega sistema zaščite, reševanja in pomoči, bo treba krepiti tudi v prihodnje, saj je na leto od 15.000 do 22.000 različnih intervencij in posredovanj reševalnih služb ter drugih operativnih sestav.

Po dosedanjih merilih je v enotah, službah in organih Civilne zaščite razporejenih okoli 15.000 pripadnikov. Pripravljenost in usposobljenost poveljnikov in štabov Civilne zaščite na lokalni ravni sta neizenačeni glede na splošne razlike med občinami. Nova merila za organiziranje enot in služb Civilne zaščite bistveno zmanjšujejo število njenih pripadnikov, nadaljuje se specializacija teh enot in zlasti vzpostavljajo tiste službe in enote, ki jih ne morejo zagotoviti poklicne ali prostovoljne reševalne enote in sestave. Sprejete so tudi potrebne pravne in organizacijske rešitve za uvedbo pogodbene službe v Civilni zaščiti, ki pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne zaživi.

Občine s prostovoljnimi in poklicnimi gasilci organizirajo občinsko obvezno javno gasilsko službo. Delovanje prostovoljnih gasilcev, ki jih je v operativni sestavi približno 44.000, in 600 poklicnih gasilcev v teritorialnih enotah je preraslo po osamosvojitvi v splošno javno reševalno službo. Določenih je 46 gasilskih enot, ki opravljajo naloge ob prometnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi, nesrečah na vodi in v njej ter ob nekaterih drugih nesrečah tudi zunaj matičnih občin. Te naloge sofinancira država. V povprečju pride 19,2 operativnega gasilca na 1000 prebivalcev ali 1,95 gasilca na km². Povprečna oddaljenost posamezne gasilske enote od najbližje sosednje gasilske enote je 3,87 km, kar gasilcem omogoča uspešno izvajanje nalog splošne reševalne službe. Prostovoljno gasilstvo je premalo razvito na zahodnem in jugozahodnem delu države. Z zakonodajo je status prostovoljnih gasilcev in drugih prostovoljnih reševalcev urejen primerljivo z drugimi članicami Evropske unije, vendar so težave v odnosu do delodajalcev, ki te prostovoljce zaposlujejo. Opremljenost je večinoma ustrezna, vendar neizenačena med občinami glede na ogroženost. Poteka sicer proces izenačevanja usposobljenosti med poklicnimi in prostovoljnimi operativnimi gasilci, uveljavljeni so tudi programi za načrtno posodabljanje gasilske zaščitne in reševalne opreme ter zagotovljene bistvene rešitve za odziv oziroma ukrepanje gasilcev s širšega območja ob velikih nesrečah. Glede na vire ogrožanja se širijo naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki jih gasilci opravljajo kot splošno reševalno službo. V obdobju od 2009 do 2014 so gasilci opravili od 14.000 do 21.000 intervencij na leto, največ leta 2014, najmanj pa 2010.

Reševanje v gorah in na drugih zahtevnih terenskih razmerah opravlja Gorska reševalna zveza Slovenije kot javna služba na ravni države v 17 postajah z okoli 700 gorskimi (prostovoljnimi) reševalci, pri čemer sodelujeta tudi vojaško letalstvo in Policija. Na leto opravijo okoli 400 reševanj in iskanj. Gorski reševalci rešujejo tudi zasute v snežnih plazovih. Država sofinancira njihovo načrtno usposabljanje, opremljanje in delovanje. Gorskim reševalcem se zaradi povečevanja prostočasnih dejavnosti v gorskem svetu in dejavnosti na drugih zahtevnih terenih (jadralno padalstvo, soteskanje, gorsko kolesarjenje in druge) širi področje delovanja, s čimer se povečuje tudi število reševalnih nalog.

Reševanje v jamah kot javno službo na območju celotne države izvaja Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije, in sicer v sedmih reševalnih centrih z več kot 100 jamarskimi prostovoljnimi reševalci. Vsako leto izvedejo okoli 15 različnih intervencij. Služba skrbi za neprekinjeno organizacijo dejavnosti, opremljanje in načrtno usposabljanje (tudi reševanje iz jamskih sifonov, sotesk, z žičnic in visokih zgradb), kar sofinancira tudi država.

Reševanje iz vode izvajajo kot javno službo na območju vse države Podvodna reševalna služba pri Slovenski potapljaški zvezi in gasilske enote. Podvodna reševalna služba je organizirana v 15 reševalnih postajah, v katerih deluje več kot 130 potapljačev (prostovoljnih) reševalcev, ki skupaj zagotavljajo organizacijske, kadrovske in materialne pogoje za operativno delovanje. Na leto imajo približno 30 intervencij, delovanje službe pa sofinancira država.

Rdeči križ Slovenije zagotavlja delovanje poizvedovalne službe, organizira stacionarij in tri nastanitvene enote, zagotavlja strokovno zdravstveno osebje za operativno delovanje mobilnega stacionarija ter nastanitveni center pri URSZR in ekipe prve pomoči pri območnih združenjih Rdečega križa Slovenije. Rdeči križ Slovenije kot humanitarna organizacija nacionalnega pomena z javnimi pooblastili deluje v 12 regijah, 56 območnih združenjih in 916 krajevnih organizacijah. Bistvenega pomena z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je njegovo delovanje na področju preventivnih in promocijskih dejavnosti ter usposabljanja in humanitarne pomoči ob nesrečah. Humanitarno pomoč ob večjih nesrečah zagotavlja tudi Slovenska Karitas.

Kinološka zveza Slovenije in Zveza vodnikov reševalnih psov zagotavljata na leto okoli 150 reševalnih psov za različne naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki sodelujejo v približno 60 reševalnih oziroma iskalnih intervencijah. Nekatere zmogljivosti zagotavljajo tudi taborniška in skavtska organizacija, radioamaterji, letalski klubi in druge nevladne organizacije, s katerimi so sklenjene pogodbeno dogovorjene obveznosti o zagotavljanju zmogljivosti na področju ZRP ter za sofinanciranje na državni in lokalni ravni.

Med poklicnimi reševalnimi službami je poleg gasilcev najpomembnejša služba nujne medicinske pomoči, ki je del javnega zdravstva. Usklajenost in povezanost službe in njenih posameznih delov z informacijsko-komunikacijskimi sistemi ter uporabo drugih zmogljivosti v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za delo službe je zelo različna. S prikolicami za intervencije ob množičnih nesrečah so se povečale zmogljivosti zdravstva ob večjih nesrečah neposredno na kraju dogodka. Številne zmogljivosti so še neizkoriščene in pogosto odvisne od razmer in možnosti posameznih zdravstvenih domov. Zelo neizenačena, v povprečju pa preskromna, je tudi pripravljenost zdravstvenih zmogljivosti za sprejem večjega števila nenadno poškodovanih oziroma obolelih v bolnišnično oskrbo.

Slovenska vojska in Policija podpirata oziroma po potrebi sodelujeta pri zaščiti in reševanju ob različnih vrstah nesreč. Dvonamenska oprema Slovenske vojske omogoča, da so določene vojaške zmogljivosti prilagodljive oziroma ustrezno uporabne tudi za sodelovanje pri ukrepanju ob nesrečah, kot so požari v naravi, premoščanje vodotokov, pomoč ob poplavah in podobno.

Skladno z državnimi načrti zaščite in reševanja ter na podlagi dogovorov ali pogodb so zagotovljene nekatere specializirane enote, zmogljivosti in inštituti kot podpora za izvajanje zahtevnih nalog ZRP (ekološki laboratorij z mobilno enoto, biološka laboratorija IMI–MF in IMP–VF, reševanje v rudnikih, reševanje ob nesrečah s klorom, identifikacija mrtvih oseb in podobno).

Zaradi poplavnih dogodkov v zadnjih letih je Vlada RS novembra 2014 sprejela Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav. Akcijski načrt vsebuje kratkoročne ukrepe (nujna interventna gradbena dela na vodotokih in vodni infrastrukturi in njihovo vzdrževanje) in dolgoročne, kot so sistemski, organizacijski, normativni in drugi ukrepi, ki so pomembni za upravljanje vod, ter interventna gradbena dela na prometni infrastrukturi. Leta 2010 je bil sprejet Načrt aktiviranja in uporabe državnih zrakoplovov za nujne naloge ZRP ob naravnih in drugih nesrečah, za nujno medicinsko pomoč ter za iskanje in reševanje zrakoplovov. V državne načrte zaščite in reševanja pri nesrečah večjega obsega je bilo vključeno sodelovanje Slovenske vojske in Policije.

Na področju zdravstvene dejavnosti je bila sprejeta enotna doktrina ukrepanja sistema nujne medicinske pomoči ob množičnih nesrečah. Skladno s tem se je bistveno izboljšala in povečala pripravljenost zdravstvenih zavodov za oskrbo in sprejem večjega števila poškodovanih. Posebna pozornost je bila namenjena izobraževanju in usposabljanju zdravstvenih delavcev o pravilnem ukrepanju in vodenju intervencije oziroma reševanja ob množičnih nesrečah. Tako sta se bistveno izboljšali tudi usklajevanje in sodelovanje z drugimi reševalnimi službami. Na predbolnišnični ravni sistema nujne medicinske pomoči sta se financirala izdelava in opremljanje regijskih prikolic za množične nesreče, s čimer so se zagotovile dodatne rezerve zdravil, medicinskih pripomočkov in opreme za oskrbo večjega števila poškodovanih.

2.6 Izobraževanje in usposabljanje

Analiza uresničevanja Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2009 do 2015 na področju izobraževanja in usposabljanja je pokazala, da je uresničevanje njenih ciljev prispevalo k razvoju področja in izboljšanju usposobljenosti pripadnikov sil za izvajanje nalog na področju zaščite, reševanja in pomoči. Oblikovan in sprejet je bil Pravilnik o izobraževanju in usposabljanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerim so določeni splošni pogoji, postopki in dokumentacija v procesu izobraževanja in usposabljanja v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS ter njegovih enotah v Sežani, Logatcu in Pekrah.

Večji del aktivnosti poteka v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu, z odprtjem ciljno usmerjenih enot v Logatcu (nastanitveni center, sprejemni center za mednarodne enote, poligon za tehnično reševanje), Pekrah (teoretično usposabljanje, steza za nosilce IDA) in Sežani (usposabljanje za gašenje požarov v naravnem okolju in vroči trening na I. stopnji, sprejemna baza in nastanitvena zmogljivost za okrepitev sil na Krasu med požarno ogroženostjo) pa je bil del usposabljanj opravljen tudi v teh enotah. Leta 2012 je bila postavljena požarna hiša 2, s postavitvijo požarnega platoja in preselitvijo simulatorjev za gašenje notranjih požarov na plato ter postavitvijo večnamenskega objekta za tehnično reševanje pa je bil na Igu urejen celovit sistem za usposabljanje gasilcev za gašenje notranjih požarov.

Veljavna sta 102 programa izobraževanja in usposabljanja. Programi so namenjeni različnim ciljnim skupinam (pripadniki civilne zaščite, javni uslužbenci na področju VNDN, gasilci, pripadniki SV, MNZ ...). Različnih oblik usposabljanja se vsako leto udeleži več kot 25.000 udeležencev, predvsem gasilcev. Usposabljanje prostovoljnih gasilcev izvaja Gasilska zveza Slovenije po programih, ki jih sprejmejo pristojni organi zveze, in programih, ki jih predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Izobraževalni center za zaščito in reševanje v sodelovanju z Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev usposablja kandidate za pridobitev poklica gasilec in izvaja druge zahtevnejše programe usposabljanja gasilcev (posredovanje v cestnih predorih, reševanje z višin z vrvno tehniko, usposabljanje za gašenje s helikopterji, reševanje iz vode...), ki jih predpiše minister. Pri usposabljanjih sodeluje približno 150 zunanjih predavateljev, inštruktorjev in drugih strokovnjakov. Na novo je bilo narejenih ali prenovljenih 66 programov.

Na podlagi potrjenega učnega načrta za izbirni predmet Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so bili opravljeni oziroma končani vsi predpisani postopki za uvedbo izbirnega predmeta v osnovnih šolah. Po posebnem programu usposabljanja za izvajalce izbirnega predmeta se je usposobilo 185 učiteljev. Za učitelje izbirnega predmeta je bila odprta e-učilnica in narejen metodični priročnik v elektronski obliki. Izbirni predmet so uvedli v šole v šolskem letu 2010/11, v petih letih je bilo vanj vključenih 2398 osnovnošolcev v 183 osnovnih šolah.

Uvedena sta bila model preventive pred stresom in sistem psihološke pomoči na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sistem psihološke krizne intervencije na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je vzpostavljen za pripadnike sil za ZRP. V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu se je leta 2012 začelo usposabljanje zaupnikov iz vrst poklicnih gasilcev in operaterjev v centrih za obveščanje, ki skrbijo za psihološko podporo sodelavcem v svojem delovnem okolju. Usposabljanje je potekalo skladno s Smernicami za psihološko pomoč reševalcem v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih je sprejela URSZR. Del usposabljanja je bil izveden v sodelovanju s Švedsko reševalno agencijo. V sklopu modela je bila znotraj Državne enote za hitre reševalne intervencije ustanovljena posebna Služba za psihološko pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Psihologi so pogodbeni pripadniki Civilne zaščite, ki delujejo v enoti.

Na ravni države so za predšolsko in šolsko mladino vsako leto razpisani literarni in likovni natečaji z naslovom Naravne in druge nesreče. Pripravlja se različno gradivo (zgibanke, letaki, urniki, kazala, plakati, namizne didaktične igre itn.) o naravnih in drugih nesrečah ter ukrepih ob njih, s poudarkom na promociji številke 112. Gradivo je dostopno v vrtcih in šolah ter ob različnih prireditvah vse šolsko leto.

Ukrepi za izvajanje osebne in vzajemne zaščite oziroma ustrezno ukrepanje pred nesrečami, med njimi in po njih so za najširšo ciljno skupino prebivalcev predstavljeni prek različnega tiskanega in drugega gradiva, na različnih prireditvah oziroma projektih (npr. Oktober – mesec požarne varnosti), posebna skrb pa je namenjena komuniciranju prek spletne strani www.sos112.si in Facebooka. V pomembnih trenutkih se vzpostavlja komunikacija s sredstvi javnega obveščanja, različnimi javnimi prireditvami (npr. Festival za tretje življenjsko obdobje, sejmi, Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja, državna preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa itn.).

2.7 Raziskovalno-razvojno delo

V preteklem srednjeročnem obdobju so se razvojnoraziskovalne naloge izvajale prek različnih programov financiranja. Leta 2009 so bile znotraj CRP Znanje za varnost in mir – CRP MIR končane štiri naloge.

Leta 2010 sta bili končani dve razvojnoraziskovalni nalogi, leta 2011 pa jih je potekalo pet s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, usmerjenih v ocenjevanje ranljivosti stavb po potresu, postavitev sistema zgodnjega opozarjanja za primer nevarnosti proženja zemeljskih plazov, učinkovito uporabo zaščitnih vodnih baraž za podporo interventnega ukrepanja ob nesreči, pregled stanja zemeljskih in betonskih vodnih pregrad ter nadgradnjo baze podatkov o nevarnih snoveh. Na področju varstva pred požarom so bile narejene štiri naloge, namenjene izdelavi učne aplikacije za intervencije ob požarih, pripravi operativnih taktičnih postopkov, pripravi literature in prosojnic za temeljne učne programe za prostovoljne gasilce ter Fire &amp; Hazmat Training program.

Leta 2012 je na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bilo osem nalog. Poleg večletnih nalog iz leta 2011 so potekale še naloge Potresna ogroženost v Sloveniji (POTROG), namenjena potrebam civilne zaščite, Sistem zgodnjega opozarjanja za primer nevarnosti proženja zemeljskih plazov MASPREM, Študija učinkovite uporabe vodnih baraž OCV in Protipožarni nadzor v naravi – videonadzorni sistem VIDEOKRAS 4. Na področju varstva pred požarom je bilo iz sredstev požarne takse financiranih sedem raziskovalnih nalog.

Slovenija je kot opazovalka vključena tudi v pobudo skupnega programskega načrtovanja JPI Climate, saj je sodelovanje izjemnega pomena za spodbujanje raziskav in razvoja na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Hkrati pa gre tudi za utrjevanje mednarodnega znanstvenega sodelovanja z znanstvenimi ustanovami EU na področju podnebnih sprememb.

2.8 Mednarodno sodelovanje

Republika Slovenija zagotavlja svojo aktivno vlogo in prispevek k večji varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami z dvostranskim sodelovanjem, podporo regionalnemu povezovanju v Jugovzhodni Evropi, zlasti pa v okviru krepitve mehanizma civilne zaščite Evropske unije (EU) in s sodelovanjem v mednarodnih organizacijah. Dvostranski sporazumi o sodelovanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so sklenjeni z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Italijo, Češko, Slovaško, Poljsko in Rusko federacijo ter Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo in Srbijo. Intenzivno je sodelovanje z Nemčijo in Švedsko ter nekaterimi drugimi državami, članicami EU.

V preteklem obdobju je Slovenija s prenosom znanja in izkušenj zagotavljala obsežno podporo razvoju sistemov za varstvo pred nesrečami v državah Zahodnega Balkana tako na dvostranski ravni kot znotraj regionalne Pobude za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje za Jugovzhodno Evropo. Izjemno intenzivna je bila tudi podpora državam Zahodnega Balkana pri vključevanju v mehanizem civilne zaščite EU, dosežen je bil viden napredek tako pri pogajanjih o novem zakonodajnem aktu kot pri operativnem sodelovanju ob večjih nesrečah (ob velikih poplavah na Zahodnem Balkanu leta 2014). K temu sta bistveno prispevala evropska projekta iz Instrumenta predpristopne pomoči, ki ju je v obdobju 2010–2015 v regiji uspešno izvedla URSZR kot vodilni partner.

Polnopravno članstvo v evroatlantskih integracijah, zlasti v EU, je omogočilo nadaljnjo intenzivno izmenjavo izkušenj in znanja ter vključitev Republike Slovenije v skupna prizadevanja za razvoj mehanizma civilne zaščite EU kot temeljne podlage za učinkovito pomoč in odzivanje na velike nesreče. Slovenija je vključena v skupen informacijsko-komunikacijski sistem, sodeluje in izvaja aktivnosti v programu izobraževanja in usposabljanja, v skupni nabor zmogljivosti znotraj mehanizma civilne zaščite EU prispeva svoje enote in strokovnjake ter skladno s svojimi zmogljivostmi sodeluje v mednarodnih reševalnih intervencijah.

Aktivna vloga Republike Slovenije na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izhaja tudi iz obveznosti, ki jih ima kot članica Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju: OZN). V preteklem obdobju je bila pozornost usmerjena predvsem v izpolnjevanje smernic Hjoškega akcijskega okvira za zmanjšanje tveganj nesreč 2005–2015 in smernic INSARAG ter konvencij OZN na področju varstva pred nesrečami.

Nacionalni sistem opazovanja in obveščanja je povezan s sistemom opazovanja in obveščanja EU in mednarodnih organizacij ter s sistemi sosednjih držav.

V preteklem obdobju je Republika Slovenija posredovala pomoč ob vseh večjih nesrečah v regiji (poplave na Zahodnem Balkanu 2010, 2011, 2014, snežni zameti, požari 2012 idr.) in glede na zmogljivosti tudi drugod po svetu. Republika Slovenija pa je ob žledu 2014 po zaprosilu prek mehanizma civilne zaščite EU prav tako dobila obsežno mednarodno pomoč iz 11 držav.

Prav tako je URSZR s sodelovanjem v številnih evropskih projektih prek različnih evropskih finančnih instrumentov in skladov prispevala h krepitvi zmožnosti sistema zaščite in reševanja za učinkovito pripravljenost in odziv na nesreče v Sloveniji, k izboljšanju sodelovanja s sosednjimi državami, predvsem na obmejnem območju, in razvojne pomoči državam Zahodnega Balkana ter zmožnosti sodelovanja v mednarodnih reševalnih intervencijah.

3 TEMELJNI CILJI VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Na podlagi ocen ogroženosti (tveganja), ocene stanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede na človeške in materialne vire so temeljni cilji v srednjeročnem obdobju do leta 2022, ki ga zajema ta program:

-

nadaljevanje uveljavljanja stališča, da se pri sprejemanju normativnih, organizacijskih, tehničnih in drugih ureditev ali ukrepov na posameznih področjih, vključno s področjem varstva pred požarom in varstva pred utopitvami, pri načrtovanju uporabe prostora, graditvi objektov ter usmerjanju posameznih dejavnosti prednostno upoštevajo preventivni ukrepi, s katerimi se preprečuje nastanek nesreče oziroma zmanjšajo njene posledice, pri čemer bo posebna pozornost na vseh področjih namenjena prilagajanju posledicam, ki izhajajo iz ocen tveganj;

-

nadaljevanje dela pri usklajevanju ocen tveganj za posamezne nesreče in državne ocene tveganj, uveljavitev celovitega ocenjevanja zmožnosti za obvladovanje tveganj in pri spremljanju načrtovanja za obvladovanje tveganj;

-

nadaljevanje dela pri določitvi ocen ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, na podlagi katerih se v načrtih zaščite in reševanja načrtuje odzivanje na nesreče;

-

nadaljevanje načrtnega povečevanja zmogljivosti in robustnosti opazovalnih omrežij za pravočasno napovedovanje, odkrivanje ter spremljanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč, zlasti pa načrtno posodabljanje in povečevanje opazovalnih omrežij za spremljanje potresne dejavnosti. Čim bolj bomo poskušali izkoristiti možnosti sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij pri napovedovanju, odkrivanju in spremljanju nevarnosti naravnih in drugih nesreč na nacionalni in evropski ravni;

-

nadaljevanje reorganizacije sil za ZRP na državni, regijski in lokalni ravni ter v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah glede na sprejete in načrtovane nove normativne in druge rešitve, še posebej zmanjšanje sestave Civilne zaščite in povečanje njene specializacije, povečanje sposobnosti za posebno zahtevne intervencije in za odzivanje na sodobne vire ogrožanja. Stalnica bodo prizadevanja za ustreznejšo ureditev statusa prostovoljnih reševalcev;

-

nadaljevanje ukrepov in aktivnosti za izboljšanje splošne pripravljenosti na naravne in druge nesreče, ki jih povzročajo sodobni viri ogrožanja, podnebne spremembe ter skrajševanje odzivnih časov tudi s posodobitvijo osebne in skupinske zaščitne reševalne opreme vseh reševalnih služb, vključno s posodobitvijo voznega parka s postopni nakupom namenskih vozil za posamezne reševalne sestave;

-

nadaljevanje dograjevanja informacijsko-komunikacijske infrastrukture zaščite in reševanja s postavitvijo kombiniranega sistema državnih zvez TETRA in DMR, logističnih centrov, objektov za usposabljanje in drugih infrastrukturnih zmogljivosti z upoštevanjem prilagoditve delovanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami morebitnim spremembam v organizaciji in delovanju lokalne samouprave;

-

dopolnjevanje organiziranosti, opremljenosti in usposobljenosti določenih reševalnih sestav na ravni države in povečanje njihovih zmogljivosti za dajanje reševalne pomoči ob zahtevnih naravnih in drugih nesrečah na območju države oziroma razvoj in povečanje zmogljivosti teh sil za pomoč drugim državam, predvidoma na celotnem območju Evrope oziroma za pomoč znotraj EU, vključno s certificiranjem določenih enot po zahtevanih standardih EU in OZN;

-

načrtno posodabljanje programov usposabljanja, priprava novih programov glede na vire ogrožanja in spremembe na področju organiziranja in opremljanja sil za zaščito, reševanje in pomoč, uvajanje sodobnih oblik usposabljanja, sodelovanje z izobraževalnimi institucijami na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v drugih državah, nadaljevanje razvijanja in uvajanja modela prve psihološke pomoči za ogrožene v nesrečah ter za reševalce, usposabljanje komisij za ocenjevanje škode in priprava programov za predšolsko in šolsko mladino za pridobitev znanja in veščin s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-

nadaljevanje neobveznih oblik usposabljanja prebivalcev za osebno in vzajemno zaščito, posebej prek sodobnih tehnologij in aplikacij (aplikacije za pametne telefone in spletne strani, kratki filmi na YouTube, Facebooku itn.). Nadgrajevali in dopolnjevali bomo aktivnosti in oblike usposabljanj za predšolsko in šolsko mladino, ki so se pokazale kot ustrezne. Nadaljevali bomo tudi načrtno in organizirano informiranje javnosti o morebitnih nevarnostih ter različne neobvezne oblike funkcionalnega usposabljanja za ZRP, še posebno za izvajanje osebne in vzajemne zaščite;

-

nadaljevanje raziskovalnih in razvojnih nalog ter projektov, katerih rezultati bodo odločilno prispevali k ustrezni nadgradnji informacijskega in komunikacijskega sistema, izboljšanju učinkovitosti in odzivnosti na sodobne vire ogrožanja ter večnamenskosti uporabe različnih tehničnih in drugih sredstev ter opreme na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-

nadaljevanje programov nacionalnega pomena za izboljšanje priprav na požare v naravnem okolju, za ukrepanje ob izbruhih nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev, ob nenadnem onesnaženju morja in nenadnem velikem onesnaženju površinskih voda v povodjih, ob poplavah ter ob množičnih prometnih nesrečah in nesrečah v avtocestnih predorih ter ob vremenskih ujmah, posodabljanje gasilske zaščitne in reševalne opreme ter izenačevanje opremljenosti gasilskih in drugih reševalnih služb v občinah s slabšimi materialnimi možnostmi;

-

reorganiziranje službe nujne medicinske pomoči, vključno s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo, in sicer z uvedbo dispečerskih centrov ter urgentnih centrov pri regijskih bolnišnicah, ki bodo skupaj z bolnišnicami sposobni v kratkem času sprejeti povečano število obolelih ali poškodovanih oseb;

-

dopolnjevanje organiziranosti reševalnih sestav SV z usklajenim razvojem kadrovskih, tehničnih in drugih zmogljivosti ter različnimi oblikami izobraževanja, usposabljanja in sodelovanja na vajah državne ravni. SV bo kot pomemben dejavnik v sistemu VNDN s svojo pripravljenostjo, usposobljenostjo in organiziranostjo tudi v prihodnje izvajala zakonsko opredeljene naloge sodelovanja pri ZRP ob naravnih in drugih nesrečah;

-

na področju varstva pred požarom tudi v prihodnje slediti razvoju stroke in normativnim ureditvam na različnih področjih, ki jih združuje Zakon o varstvu pred požarom. Poudarek je treba nameniti načrtovanju posegov v prostor, aktualno je zagotavljanje zadostnih količin vode za gašenje. Intenzivirati je treba napore po vključevanju vsebin s področja varstva pred požarom v izobraževalne vsebine na vseh ravneh. Dvigniti je treba raven izvajanja ukrepov varstva pred požarom na vseh ravneh in strukturah s poudarkom na analizi stroškov in koristi (tako imenovani cost benefit). Posebno pozornost je treba nameniti vgrajenim sistemom aktivne požarne zaščite in izvajalcem posameznih ukrepov varstva pred požarom tudi z vidika pooblastil in prostega pretoka storitev na notranjem trgu. Z vidika prepoznavanja potreb in predvsem upravičenosti nekaterih preventivnih ukrepov varstva pred požarom je treba začeti aktivnosti na področju požarnega preiskovanja;

-

poskrbeti za nadaljnje izboljšanje mednarodnega sodelovanja in aktivno vlogo Slovenije na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, skladno s sprejetimi dvostranskimi in večstranskimi sporazumi; prednostno s sosednjimi državami in ključnimi državami članicami EU ter kot razvojna pomoč državam Zahodnega Balkana; v regionalnih pobudah, prednostno v Jugovzhodni Evropi oziroma na Zahodnem Balkanu, znotraj sodelovanja držav Alpske, Podonavske in Jadransko-jonske makroregije; zagotavljanje nadaljnje aktivne vloge Slovenije v mehanizmu civilne zaščite EU ter razvoj področja skladno s sprejetimi smernicami in posameznimi sektorskimi predpisi (nesreče z nevarnimi snovmi, enotna evropska številka za klic v sili 112 idr.), prednostno tudi v obliki sodelovanja v evropskih projektih; krepitev sodelovanja znotraj Združenih narodov, predvsem na področju zmanjševanja tveganj v vseh fazah obvladovanja nesreč, skladno s Sendajskim okvirnim akcijskim načrtom za zmanjšanje tveganj nesreč za obdobje 2015–2030; sodelovanje v Natu na področju civilnega kriznega načrtovanja, sodelovanje v drugih mednarodnih okvirih glede na zmožnosti;

-

vzpostaviti učinkovit usklajevalni mehanizem za nadaljnje uspešno sodelovanje Slovenije v mednarodnih reševalnih operacijah in dajanje pomoči drugim državam ob večjih nesrečah, skladno z zmožnostmi ter prednostno znotraj mehanizma civilne zaščite EU ter sistema OZN za odzivanje na nesreče.

4 RAZVOJ OPAZOVALNIH, INFORMACIJSKIH, KOMUNIKACIJSKIH, LOGISTIČNIH IN DRUGIH SISTEMOV ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ

Razvojni cilji sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji na področju informacijsko- komunikacijskih sistemov so: nadaljnji razvoj enotnega informacijsko-komunikacijskega sistema na področju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, prenova sistema javnega alarmiranja na način, da bo v državno pristojnost v tem srednjeročnem obdobju prevzetih še 699 siren, posodabljanje opreme, zmogljivosti in storitev regijskih centrov za obveščanje, razvoj aplikacij za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, tudi za uporabo v informacijskih oblakih, nadaljnji razvoj osnovnih storitev klica v sili na številki 112 v obliki besedilnih klicev (SMS), videoklicev in samodejnih klicev v sili iz vozil (eKlic). Tem se pridružujejo še razvoj razširjenih storitev, temelječih na tehnologijah omrežij mobilne telefonije LTE in tehnologijah tako imenovanih pametnih telefonov, prehod na enotni digitalni sistem radijskih zvez državnih organov z uporabo komplementarnih tehnologij TETRA in DMR, priprave na prehod na naslednjo generacijo sistema radijskih zvez na tehnologiji LTE, nadaljnji razvoj videosistema nadzora nad požari v naravnem okolju na obalno-kraškem, severnoprimorskem in notranjskem območju ter integracija informacijske podpore Intervencijskega poveljniškega sistema v aplikaciji Vulkan z aplikacijo SPIN, na podlagi katere bi se v SPIN prenašali podatki ob velikih in množičnih intervencijah na območju občine ali regije ter podatki o oceni škode iz aplikacije AJDA.

Dopolnili, posodobili in prilagodili bomo državno mrežo potresnih opazovalnic. Prednost bo imelo redno posodabljanje zastarele opreme. Za hitrejše obveščanje o učinkih močnejših potresov bo zgoščena mreža opazovalnic za evidentiranje močnih tresljajev. Sistem bo še celoviteje povezan s splošnim sistemom opazovanja, obveščanja, opozarjanja in alarmiranja ter s sistemom izmenjave seizmoloških podatkov s sosednjimi državami.

Dopolnili, posodobili in prilagodili bomo sistem za meteorološko, hidrološko in lavinsko (plazovno) ter ekološko opozarjanje (zgodnje zaznavanje intenzivnih padavin, neurij, požarne ogroženosti v naravnem okolju, ekoloških in drugih pojavov) z uvedbo novih metod napovedovanja in komuniciranja ter z državno mrežo meteoroloških postaj, vključno s postajami za daljinsko zaznavanje s povečanim številom prizemnih merilnih postaj za zgodnje zaznavanje intenzitete ter bilance padavin. Sistem bo še celoviteje povezan s splošnim sistemom opazovanja, obveščanja, opozarjanja in alarmiranja.

Pripravili in uveljavljati bomo začeli program razvoja in vzpostavitve službe za pomorsko meteorologijo in hidrologijo, ki bo vključena v sistem opazovanja, obveščanja, opozarjanja in alarmiranja o ekstremnih vremenskih in hidroloških pojavih ter v podporo delovanja v primeru nenadnega onesnaženja morja. Podatke bo služba posredovala tudi v enotni pomorski informacijski sistem. Vzpostavljen bo sistem za nadzor plovbe (VTS), kar bo dopolnilo sedanji sistem obveznega javljanja ladij z nevarnimi tovori v Jadranu. Služba za meteorologijo in hidrologijo ter služba za nadzor pomorskega prometa bosta povezani v enoten pomorski informacijski sistem.

Še naprej bomo dopolnjevali, posodabljali in prilagajali državno mrežo vodomernih postaj za opazovanje visokih vod ter vzdrževali in nadgradili simulacijska orodja za napovedovanje odtoka. Celoten sistem bomo povezali s sistemom za opazovanje, obveščanje, opozarjanje in alarmiranje ter prek regijskih centrov za obveščanje zagotovili pravočasno opozarjanje in alarmiranje zaradi visokih voda. Hkrati z graditvijo hidroelektrarn na spodnji Savi bo vzpostavljen sistem opazovanja, spremljanja in opozarjanja na visoke vode med vsemi hidroelektrarnami na Savi, ki bo vključen tudi v splošni sistem opazovanja, obveščanja, opozarjanja in alarmiranja.

Prizadevali si bomo za čim hitrejšo normativno ureditev priprave izračunov in dokumentacije o hidravličnih posledicah morebitnega porušenja hidroenergetskih objektov ter za načrtno izvajanje priprav za opozarjanje in ukrepanje ob visokih vodah.

Izvajali bomo sistem spremljanja in obveščanja sosednjih držav ob nenadnih velikih onesnaženjih površinskih voda v povodjih (po vzoru podonavskega alarmnega opozorilnega sistema) tudi na celotnem območju države.

Dogradili bomo enoten sistem za spremljanje zunanjega sevanja za ukrepanje ob jedrskih nesrečah in drugih radioloških nevarnostih ter ga povezali z drugimi nacionalnimi in evropskimi sistemi te vrste. Na tej podlagi bo narejen enoten načrt spremljanja in zaznavanja radioloških, kemičnih in bioloških nevarnosti, vzorčenja in pregledovanja vzorcev ter obveščanja javnosti, pri čemer bodo upoštevane zmogljivosti v poklicnih in drugih reševalnih enotah ter sestavah za radiološko, kemično in biološko zaščito, vključno z zmogljivostmi Slovenske vojske. V enoten sistem opazovanja, obveščanja, opozarjanja in alarmiranja bosta vključeni tudi fitosanitarna služba ter služba za nadzor zdravja živali in živil živalskega izvora.

Programske aplikacije bomo še naprej oblikovali na centralnih zbirkah podatkov in tehnologijah, ki bodo omogočale varen interni in oddaljen dostop, pri čemer bodo uporabljene zlasti standardne tehnologije v okviru omrežja internet. Razvijali bomo geografsko-informacijski sistem GIS UJME v izvedbi 3D in 2D za uporabo v centrih za obveščanje in v spletni različici za preostale izvajalce varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Večino aplikacij bomo razvijali kot spletne aplikacije, ki bodo delno ali v celoti dosegljive na enotnem spletnem portalu Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje www.sos112.si, v omejenem obsegu pa tudi prek mobilnih telefonov na naslov wap.sos112.si. Še naprej si bomo prizadevali, da bodo v informacijsko-komunikacijski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami lahko hitro in neposredno posredovale informacije tudi opazovalne in nadzorne službe, organizirane za spremljanje meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških in drugih razmer. Vključili bomo medijsko dejavnost kot pomoč pri posredovanju opozoril javnosti, tako prek portala www.sos112.si kot prek družabnih omrežij Facebook in Twitter.

Uvajanje vse večjega števila novih storitev in vse večje količine podatkov ob hkratnih težnjah skrajševanja trajanja intervencij zahtevajo avtomatizacijo postopkov ukrepanja v centrih za obveščanje. Pomembno vlogo pri tem bo imel prihodnji sistem za podporo ukrepanju, ki bo združeval vse dosedanje sisteme za vodenje intervencij, hkrati pa je tudi pogoj za uvajanje novih storitev, še zlasti na področju klica v sili na številki 112. Kakovost reševanja se iz leta v leto povečuje, nanjo poleg sodobnih reševalnih tehnik in opreme bistveno vplivajo tudi kratki odzivni časi enot za ZRP. Kakovostne in pravočasne začetne informacije so pri tem zelo pomembne.

Souporaba skupnih državnih komunikacijskih in informacijskih sistemov ter omrežij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, tudi znotraj tako imenovanih informacijskih oblakov, je mogoča pod pogoji zagotavljanja vsaj enake oziroma boljše kakovosti storitev, ob upoštevanju posebnosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot enega izmed sistemov nacionalne varnosti ter iz tega izhajajoče potrebe po avtonomnosti. Znotraj skupnih omrežij oziroma omrežij v informacijskem oblaku je treba vzpostaviti virtualno omrežje, ki bo prednostno in z zahtevano kakovostjo storitve omogočalo uporabo elektronskih komunikacij za vodenje ter prenos podatkov v sistemu opazovanja, obveščanja, opozarjanja in alarmiranja. V tako vzpostavljenem virtualnem omrežju mora biti zagotovljena razpršenost ključnih podatkov na način, da bodo ti lokalno dostopni tudi ob izpadu ali preobremenjenosti komunikacijskih povezav. Za načrtovanje, postavitev, delovanje in vzdrževanje enotnega virtualnega omrežja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami skrbi URSZR. Ta tudi določa tehnične pogoje za vključevanje drugih sistemov v to omrežje.

Na področju logističnih sistemov bodo aktivnosti usmerjene v učinkovito logistično podporo silam za ZRP in delovanje URSZR. Uvedba učinkovite logistične zmogljivosti bo temeljila na optimizaciji celovitega upravljanja, pri čemer bo osrednjo vlogo imel Državni logistični center. Organizacijo tega centra z osrednjim skladiščem na lokaciji v Rojah bodo dopolnjevali regijski logistični centri (glede na oceno ogroženosti), ki bodo skupaj sestavljali teritorialno logistično podporo silam za ZRP. Tako bodo izpolnjeni pogoji za visoko logistično podporo silam za ZRP ob naravnih in drugih nesrečah (24/7).