Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja...

2040. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN)

Razglašam Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. maja 2011.

Št. 003-02-5/2011-25

Ljubljana, dne 1. junija 2011

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O PRAVNEM VARSTVU V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA (ZPVPJN)

Prvo poglavje

PREDMET UREJANJA ZAKONA IN TEMELJNA NAČELA

1. člen

(predmet zakona)

(1)

S tem zakonom se:

-

ureja pravno varstvo ponudnikov in kandidatov (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: pravno varstvo);

-

določajo organi, ki so pristojni za varstvo pravic po tem zakonu.

(2)

Ta zakon določa tudi pravno varstvo po sklenitvi pogodbe ali okvirnega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: pogodba).

(3)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašajo:

-

Direktiva Sveta št. 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395 z dne 30. 12. 1989, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/665/EGS),

-

Direktiva Sveta št. 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76 z dne 23. 3. 1992, str. 14), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 92/13/EGS) in

-

Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/81/ES).

(4)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo pomen, opredeljen v zakonu, ki ureja javno naročanje.

(5)

Za delovni dan po tem zakonu šteje vsak dan od ponedeljka do petka, razen dni, ki so v skladu z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji, opredeljeni kot dela prosti dnevi.

2. člen

(postopki pravnega varstva)

Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je zagotovljeno v:

-

predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom,

-

revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), in

-

sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodišče).

3. člen

(stranke postopka)

(1)

Stranka predrevizijskega postopka je lahko gospodarski subjekt, kot ga določa zakon, ki ureja javno naročanje, ki vloži zahtevek za revizijo, ali zagovornik javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zagovornik javnega interesa).

(2)

Stranka revizijskega postopka in sodnega postopka je lahko:

-

gospodarski subjekt, kot ga določa zakon, ki ureja javno naročanje, ki v predrevizijskem postopku vloži zahtevek za revizijo, v sodnem postopku pa tožbo, ali zagovornik javnega interesa ali

-

naročnik ali drug subjekt, ki po zakonu, ki ureja javno naročanje, izvaja ali bi moral izvajati postopek javnega naročanja.

(3)

Predrevizijskega, revizijskega in sodnega postopka se ima pravico udeleževati tudi ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). V tem primeru ima izbrani ponudnik enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače.

4. člen

(izjeme in obseg pravnega varstva)

(1)

Za javna naročila, za katera se zakon, ki ureja javno naročanje, ne uporablja ali se uporablja le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravno varstvo po tem zakonu ni zagotovljeno, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon ne določa drugače.

(2)

Za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev na področju obrambe in varnosti B (v nadaljnjem besedilu: storitve na področju obrambe in varnosti B) ter za javna naročila storitev, ki jih določa Priloga XIV Direktive 2014/24/EU ali Priloga XVII Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: socialne in druge posebne storitve), je pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje.

(3)

Če naročnik za oddajo javnega naročila izvede strožji postopek, kot ga zahteva zakon, ki ureja javno naročanje, se v postopku pravnega varstva v celoti upoštevajo določbe strožjega postopka, ki je bil izveden za oddajo javnega naročila.

5. člen

(dopustnost pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil)

(1)

Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon določa drugače.

(2)

Kadar naročnik sklene pogodbo brez izvedbe postopka javnega naročanja, čeprav bi ga po zakonu, ki ureja javno naročanje, moral izvesti, je pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku.

(3)

Kadar se posamezno naročilo oddaja na podlagi okvirnega sporazuma, ki se sklene z večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, ali v dinamičnem nabavnem sistemu in je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, je pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku. V drugih primerih posameznih naročil, ki se oddajajo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu, je pravno varstvo zagotovljeno v sodnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.

(4)

Kadar naročnik po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila, se pravica do povračila škode lahko uveljavlja v sodnem postopku.

6. člen

(pravno varstvo javnega interesa)

(1)

Pravno varstvo javnega interesa lahko uveljavljajo zagovorniki javnega interesa iz drugega odstavka tega člena pod pogoji, določenimi v tem členu, pri čemer se za namen tega zakona šteje, da gre za javni interes, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javno varnost ali oškodovanje premoženja večje vrednosti.

(2)

Zagovorniki javnega interesa, ki lahko uveljavljajo pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila, so:

-

Računsko sodišče Republike Slovenije,

-

organ, pristojen za varstvo konkurence, in

-

organ, pristojen za preprečevanje korupcije.

(3)

Zahteva za pravno varstvo javnega interesa v predrevizijskem in revizijskem postopku se lahko vloži v skladu s 25. členom tega zakona.

(4)

Zahteva za pravno varstvo javnega interesa v sodnem postopku se lahko vloži v skladu z 42. členom tega zakona.

(5)

Zagovornik javnega interesa lahko glede posameznega ravnanja naročnika, za katerega obstaja sum, da pomeni kršitev predpisov, ki urejajo javno naročanje, v kateri koli fazi postopka javnega naročanja ali izvedbe javnega naročila od naročnika zahteva pojasnila oziroma kopije posameznih dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila. Pri dajanju pojasnil in posredovanju kopij posameznih dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila zagovorniku javnega interesa naročnika ne zavezujejo pravila glede zaupnosti oziroma varstva podatkov iz zakona, ki ureja javno naročanje.

7. člen

(temeljna načela)

Pravno varstvo v postopkih javnega naročanja temelji na načelih zakonitosti, hitrosti in učinkovitosti, dostopnosti, javnosti in kontradiktornosti.

8. člen

(načelo zakonitosti)

V postopku pravnega varstva morajo sodelujoči ves čas postopka ravnati skladno s predpisi, ki veljajo v času, ko se začne postopek oddaje javnega naročila. Šteje se, da se postopek oddaje javnega naročila začne s sprejemom sklepa o začetku postopka. Če naročnik ne sprejme sklepa o začetku postopka, se šteje, da se je postopek oddaje javnega naročila začel z izdajo povabila k oddaji ponudb, v primeru postopka javnega naročanja, v katerem se obvestilo o naročilu objavi na portalu javnih naročil, pa s posredovanjem tega obvestila v objavo.

9. člen

(načelo hitrosti in učinkovitosti)

Državna revizijska komisija, naročnik, vlagatelj, zagovornik javnega interesa, izbrani ponudnik in drugi udeleženci v postopku pravnega varstva si morajo prizadevati, da se ta postopek vodi hitro, vendar tako, da se pravilno ugotovi dejansko stanje glede vseh očitanih kršitev, ki bistveno vplivajo na oddajo javnega naročila, ter izda zakonita odločitev.

10. člen

(načelo dostopnosti)

Vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, mora biti pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo, s katerim se varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in drugimi predpisi, ter s katerim se mora krepiti zaupanje javnosti v delo države in njenih organov.

11. člen

(načelo kontradiktornosti)

V predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku je treba pod pogoji iz tega zakona naročniku, vlagatelju in/ali zagovorniku javnega interesa ter izbranemu ponudniku zagotoviti možnost, da se izrečejo o navedbah nasprotne stranke.

12. člen

(načelo javnosti)

Odločitve in dokumentacija v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku, razen osebnih podatkov, delov, ki so tajni v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, in delov, ki so označeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost, so po sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, pritožbi ali tožbi za ugotovitev izpodbojnosti pogodbe javne.

13. člen

(subsidiarna uporaba pravdnega postopka)

(1)

V predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek.

(2)

V sodnem postopku se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek.

13.a člen

(vročanje in portal eRevizija)

(1)

Portal eRevizija je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za javna naročila, in se uporablja za elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ter za zagotavljanje informacij o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka na portalu javnih naročil. Zaradi zagotavljanja enoličnih podatkov o subjektu portal eRevizija samodejno z uporabo matične ali davčne številke subjekta pridobiva javne podatke, ki se vodijo v poslovnem registru.

(2)

Vsakršno sporočanje, obveščanje, vročanje in izmenjava informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, Državno revizijsko komisijo, izbranim ponudnikom in zagovornikom javnega interesa, se izvede z objavo informacije ali dokumenta na portalu eRevizija, razen če je s tem zakonom določeno drugače. Informacije o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka se istočasno samodejno objavijo na portalu javnih naročil v dosjeju naročila, na katerega se nanaša postopek pravnega varstva.

(3)

Pri sporočanju, obveščanju, vročanju, izmenjavi in objavi informacij in dokumentov na portalu eRevizija se zagotavlja varovanje njihove celovitosti in zaupnosti ter da:

a)

se lahko natančno določita datum in čas vložitve in objave informacije ali dokumenta ter oseba, ki je informacijo ali dokument vložila, v informacijo ali dokument vpogledala, prevzela ali se na drug način seznanila z informacijo ali dokumentom;

b)

pred vložitvijo nihče nima dostopa do informacij in podatkov, vnesenih na portal eRevizija;

c)

se lahko v posameznih fazah predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka dostop do vloženih informacij in dokumentov ali njihovega dela omogoči le osebam, ki morajo do njih dostopati, da lahko uveljavljajo pravico do pravnega varstva v skladu s tem zakonom ali da lahko opravljajo druga dejanja v skladu s tem zakonom;

č)

lahko le informacijski sistem oziroma pooblaščena oseba omogoči dostop do vloženih informacij in dokumentov, pri čemer se zagovornikom javnega interesa dostop do teh informacij in dokumentov zagotovi samodejno prek portala eRevizija;

d)

se lahko zaznajo kršitve prepovedi dostopa ali pogojev iz b), c) ali č) točke tega odstavka ali poskusi takšnih kršitev.

(4)

Informacija ali dokument se šteje za vloženega na portal eRevizija z dnem, ko informacijski sistem samodejno potrdi prejem vložniku, razen če ta zakon določa drugače. Listine, ki se priložijo zahtevku za revizijo, njegovi dopolnitvi, izjasnitvi izbranega ponudnika, pritožbi ali odločitvi naročnika o zahtevku za revizijo, in drugo procesno gradivo se mora pretvoriti v elektronsko obliko. Če to ni mogoče, se listina vroči neposredno na naslovnikovem naslovu ali priporočeno po pošti, na portalu eRevizija pa mora pošiljatelj navesti, katere listine vroča neposredno na naslovnikov naslov ali priporočeno po pošti. Informacija ali dokument se šteje za vročenega z dnem objave na portalu eRevizija.

(5)

Informacije in dokumenti, vloženi oziroma izmenjani prek portala eRevizija, so na portalu eRevizija objavljeni sedem let od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, pri čemer portal eRevizija ne nadomešča dolžnosti hrambe dokumentacije, ki jo naročniku nalaga zakon, ki ureja javno naročanje. Na portalu eRevizija lahko vsak dostopa le do svojih informacij in dokumentov oziroma informacij in dokumentov, ki so bili objavljeni na portalu eRevizija in do katerih mu je bilo dovoljeno dostopati glede na njegovo sodelovanje v postopku javnega naročanja, predrevizijskem, revizijskem ali pritožbenem postopku ter dana pooblastila. Ne glede na prejšnji stavek Državna revizijska komisija po tem, ko je postopek pravnega varstva pravnomočno zaključen, ne more več dostopati do dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacije o predrevizijskem postopku, ki jo je za potrebe postopka pravnega varstva posredoval naročnik. Za potrebe prekrškovnih ali civilnih postopkov, upravnih sporov, vodenih v zvezi s posameznimi postopki oddaje javnih naročil in postopki pravnega varstva ali za potrebe sodelovanja z drugimi državnimi organi lahko Državna revizijska komisija od naročnika naknadno zahteva, da ji v roku sedmih dni od prejema zahteve v portalu eRevizija, vendar ne kasneje kot v roku sedem let od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, omogoči ponovni dostop do dokumentacije, vložene oziroma izmenjane prek portala eRevizija.

(6)

Če zaradi tehničnih težav portal eRevizija pred iztekom posameznega roka ne deluje, se lahko informacije ali dokumenti vložijo pisno neposredno pri naslovniku ali po pošti priporočeno s povratnico najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po izteku roka. V enakem roku se v tem primeru lahko vložijo tudi elektronsko, če ima naslovnik na voljo informacijski sistem za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti informacija ali dokument podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Čas nedelovanja portala eRevizija se objavi na tem portalu. Pošiljatelj po ponovni vzpostavitvi delovanja informacije ali dokumente naknadno pošlje še prek portala eRevizija, kjer se postopek nadaljuje.

(7)

Kadar je v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku nujna uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev, da se zaščitijo posebno občutljive informacije, ki so povezane z obrambnim ali varnostnim interesom in zahtevajo tako visoko raven zaščite, da je ni mogoče ustrezno zagotoviti na portalu eRevizija, se za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija, temveč se informacije in dokumenti, vključno z zahtevkom za revizijo in pritožbo vročijo neposredno na naslovnikovem naslovu ali priporočeno po pošti. Razloge za nujno uporabo neelektronskih komunikacijskih sredstev naročnik opredeli v razpisni dokumentaciji ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljnjem besedilu: razpisna dokumentacija) ali lastni dokumentaciji o javnem naročilu, v pravnem pouku odločitve o oddaji javnega naročila pa navede, da se za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija. V tem primeru se za vročitev odločitve naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja upravni postopek, v drugih primerih pa naročnik vročitev informacij in dokumentov opravi po pošti priporočeno s povratnico, Državna revizijska komisija uporablja za vročitev informacij in dokumentov v revizijskem in pritožbenem postopku zakon, ki ureja pravdni postopek, drugi udeleženci predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka pa vročitev informacij in dokumentov opravijo po pošti priporočeno s povratnico ali z neposredno dostavo naslovniku. Naročnik v primerih iz tega odstavka informacijo o sprejetju sklepa iz tretjega odstavka 17. člena, prve alineje drugega odstavka 19. člena, četrtega odstavka 19. člena in četrtega odstavka 20. člena ter o vloženem zahtevku za revizijo iz prvega odstavka 24. člena tega zakona v treh delovnih dneh posreduje vsem ponudnikom.

(8)

Informacije in dokumenti, ki jih ministrstvo, pristojno za javna naročila, v skladu s 57. členom tega zakona potrebuje za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z domnevno kršitvijo in morebitno uvedbo postopka popravnega mehanizma, se vročijo neposredno na naslovnikovem naslovu ali priporočeno po pošti.

(9)

Minister, pristojen za javna naročila, po predhodni uskladitvi z Državno revizijsko komisijo določi:

-

način dostopanja do portala eRevizija,

-

katere informacije o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka se objavijo na portalu javnih naročil in na kakšen način,

-

način vpogledovanja, vlaganja, prenosa in prevzemanja informacij in dokumentov ter dajanja pooblastil za vpogled, vnos, prenos ali prevzem informacij in dokumentov,

-

do katerih podatkov o poteku predrevizijskih, revizijskih in pritožbenih postopkov na portalu eRevizija lahko za potrebe letnega poročila iz 69. člena tega zakona dostopa Državna revizijska komisija, za potrebe analize stanja na področju javnega naročanja pa ministrstvo, pristojno za javna naročila, ter

-

druga tehnična pravila glede uporabe portala eRevizija.

(10)

Za potrebe delovanja portala eRevizija se lahko obdelujejo naslednji osebni podatki registriranih uporabnikov: osebno ime, kontaktni podatki, uporabniško ime in geslo, podatki o subjektih, v imenu katerih uporabnik opravlja dejanja na portalu eRevizija, podatki o uporabniških pravicah posameznega uporabnika in njegov naslov internetnega protokola. Osebni podatki, navedeni v profilu uporabnika, se hranijo največ pet let od zadnje prijave uporabnika. Osebni podatki, potrebni za zagotavljanje zahtev iz tretjega odstavka tega člena, in osebni podatki, vsebovani v prek portala izmenjani dokumentaciji, se hranijo za obdobje iz prvega stavka petega odstavka tega člena.

Drugo poglavje

SKUPNE DOLOČBE V PREDREVIZIJSKEM IN REVIZIJSKEM POSTOPKU

14. člen

(aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku)

(1)

Aktivna legitimacija se prizna:

-

vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda,

-

zagovorniku javnega interesa.

(2)

Če je rok za oddajo prijav ali ponudb že potekel, se šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno prijavo oziroma ponudbo. V primeru konkurenčnega dialoga, konkurenčnega postopka s pogajanji ali postopka s pogajanji brez predhodne objave, ki ga naročnik ob upoštevanju določb zakona, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi prejšnjega neuspešno izvedenega postopka, se interes za dodelitev javnega naročila prizna tudi kandidatu ali ponudniku, ki je v prejšnjem neuspešnem postopku pravočasno oddal prijavo oziroma ponudbo in v tem postopku ni bil povabljen k oddaji ponudbe, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti.

(3)

Kadar je bila v postopku oddaje javnega naročila predložena skupna ponudba, lahko zahtevek za revizijo vloži katerakoli od oseb, ki so oddale skupno ponudbo. Oseba, ki je skupaj z drugimi osebami oddala skupno ponudbo, ima položaj vlagatelja zahtevka za revizijo, če je sama ali skupaj z drugimi osebami, s katerimi je oddala skupno ponudbo, vložila zahtevek za revizijo.

15. člen

(obvezne sestavine zahtevka za revizijo)

(1)

Zahtevek za revizijo mora vsebovati:

1.

ime in naslov vlagatelja zahtevka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) ter kontaktno osebo,

2.

ime naročnika,

3.

oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,

4.

predmet javnega naročila,

7.

pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem,

8.

potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona.

(2)

Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo.

16. člen

(omejitev zahtevkov za revizijo)

(1)

Če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem ali ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ali v primeru, ko naročnik nadaljuje ta postopek z novim postopkom na podlagi točke b) prvega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18, v nadaljnjem besedilu: ZJN-3), točke b) prvega odstavka 42. člena ZJN-3 ali 1. in 2. točke prvega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12, 90/14 – ZDU-1I in 52/16), ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev.

(2)

V predrevizijskem in revizijskem postopku se ne presojajo dejanja, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali Državna revizijska komisija že pravnomočno odločila.

(3)

V predrevizijskem in revizijskem postopku se ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe.

16.a člen

(pogoj za uspeh zahtevka za revizijo)

Naročnik v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija pa v revizijskem postopku, zahtevku za revizijo ugodi, če pri presoji očitanih kršitev ugotovi, da je ravnanje naročnika kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila.

17. člen

(posledice vloženega zahtevka za revizijo)

(1)

Kadar je v postopku javnega naročanja vložen zahtevek za revizijo, lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika (v nadaljnjem besedilu: zavrnitev vseh ponudb), skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko naročnik za isti predmet naročanja izvede nov postopek javnega naročanja v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, če v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi med predrevizijskim oziroma revizijskim postopkom, pod pogojem, da se to naročilo odda le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja. Če je predmet naročila takšne narave, da naročila v novem postopku javnem naročanja ni mogoče oddati le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka, lahko naročnik nujno naročilo iz prejšnjega stavka odda, če Državna revizijska komisija predhodno izda sklep iz četrte alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona.

(3)

Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo s sklepom odloči, da se izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije. Informacijo, da je sprejel to odločitev, mora hkrati z vročitvijo prek portala eRevizija objaviti v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.

18. člen

(umik zahtevka za revizijo)

(1)

Vlagatelj lahko kadar koli med predrevizijskim in revizijskim postopkom pisno umakne svoj zahtevek za revizijo.

(2)

Naročnik v treh delovnih dneh od prejema pisnega umika zahtevka za revizijo (v nadaljnjem besedilu: umik zahtevka) izda sklep o ustavitvi predrevizijskega postopka, če še ni sprejel odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena ali iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Če je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo, mora umik zahtevka v treh delovnih dneh od prejema odstopiti v obravnavo Državni revizijski komisiji. Če je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo ali mu ugodil, se umik zahtevka šteje za brezpredmeten.

(3)

Državna revizijska komisija v treh delovnih dneh od prejema umika zahtevka izda sklep o ustavitvi revizijskega postopka, če še ni sprejela odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 31. člena ali prvega odstavka 39. člena tega zakona. Če je Državna revizijska komisija že odločila o zahtevku za revizijo, se umik zahtevka šteje za brezpredmeten.

(4)

Naročnik posreduje sklep o ustavitvi predrevizijskega postopka vlagatelju, izbranemu ponudniku in ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo. Državna revizijska komisija posreduje sklep o ustavitvi revizijskega postopka naročniku, vlagatelju, izbranemu ponudniku in ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo.

(5)

Sklep naročnika o ustavitvi predrevizijskega postopka in sklep Državne revizijske komisije o ustavitvi revizijskega postopka sta pravnomočna.

19. člen

(zadržanje postopka javnega naročanja)

(1)

Vlagatelj lahko ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila lahko naročniku kadar koli posreduje tudi zagovornik javnega interesa.

(2)

Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka:

-

zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, o čemer sprejme sklep, ali

-

predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila.

(3)

Državna revizijska komisija mora o predlogu iz prvega odstavka tega člena odločiti v petih delovnih dneh od prejema predloga.

(4)

Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka tega člena ali na lastno pobudo sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

(5)

S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Kadar poda predlog iz prvega odstavka tega člena zagovornik javnega interesa, Državna revizijska komisija ne glede na to, ali je bil v postopku oddaje javnega naročila vložen zahtevek za revizijo ali ne, zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, dokler se zagovornik javnega interesa ne seznani z dejanskim stanjem v skladu s 57. členom tega zakona.

(6)

Informacijo, da je naročnik oziroma Državna revizijska komisija sprejela sklep o zadržanju postopka javnega naročanja, mora naročnik oziroma Državna revizijska komisija hkrati z vročitvijo prek portala eRevizija objaviti v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.

20. člen

(predlog naročnika za sklenitev pogodbe ali ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja)

(1)

Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli:

-

sklenitev pogodbe ali

-

ustavitev postopka javnega naročanja ali

-

zavrnitev vseh ponudb ali

-

začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.

(2)

Naročnik posreduje predlog iz prejšnjega odstavka hkrati tudi vlagatelju, ki lahko posreduje v treh delovnih dneh od prejema tega predloga Državni revizijski komisiji o njem svoje mnenje.

(3)

Državna revizijska komisija mora o predlogu iz prvega odstavka tega člena odločiti v petih delovnih dneh od poteka roka, v katerem lahko vlagatelj poda svoje mnenje o predlogu iz prvega odstavka tega člena.

(4)

Ne glede na določbe 17. člena tega zakona Državna revizijska komisija predlogu naročnika iz prvega odstavka tega člena ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Prevladujoči interesi, povezani z obrambo in varnostjo, so tisti, ki so povezani z izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, katerega del je javno naročilo. Državna revizijska komisija predlog iz četrte alineje prvega odstavka tega člena zavrne, če izvedba naročila ni nujna.

(5)

Informacijo, da je Državna revizijska komisija ugodila predlogu iz prvega odstavka tega člena mora naročnik prek portala eRevizija nemudoma objaviti v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.

[Opomba TFL: ZIUOPZP določa poseben odstop od obdobja mirovanja.]

21. člen

(zloraba pravice do pravnega varstva)

(1)

Naročnik in Državna revizijska komisija si morata prizadevati, da se predrevizijski in revizijski postopek izvede brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter da se onemogoči vsaka zloraba pravic, ki jih imajo osebe iz 3. člena tega zakona v postopku.

(2)

Če osebe iz 3. člena tega zakona, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim Državna revizijska komisija izreče denarno kazen do 1.300 eurov.

22. člen

(pravni pouk)

Naročnik in Državna revizijska komisija morata vlagatelja in izbranega ponudnika v pozivih za dopolnitev zahtevka za revizijo, pozivih za izjasnitev in odločitvah, ki jih sprejmeta v predrevzijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, opozoriti na možna pravna sredstva, roke in način njihovega uveljavljanja.

Tretje poglavje

PREDREVIZIJSKI POSTOPEK

24. člen

(vložitev zahtevka za revizijo)

(1)

Zahtevek za revizijo se vloži prek portala eRevizija.

(2)

Informacija, da je bil vložen zahtevek za revizijo, se nemudoma prek portala eRevizija samodejno objavi v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.

25. člen

(roki za vložitev zahtevka za revizijo)

(1)

Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

(2)

Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu.

(3)

Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.

(4)

Po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve.

(5)

Če se v primeru postopka naročila male vrednosti ali postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, je rok za vložitev zahtevka za revizijo pet delovnih dni od prejema te odločitve.

(6)

Ponudnik, ki v postopku s pogajanji brez predhodne objave ali konkurenčnem dialogu ali konkurenčnem postopku s pogajanji, ki ga naročnik, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in v katerem ne objavi obvestila o naročilu, ni povabljen k sodelovanju v tem postopku, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti, lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji javnega naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost. Če to obvestilo ni bilo objavljeno, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o oddaji naročila. Če naročnik ni objavil obvestila, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost, pa tudi ne obvestila o oddaji naročila, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo najpozneje v šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe.

(7)

Če naročnik ni objavil obvestila o naročilu, pa bi ga v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral, lahko ponudnik zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji javnega naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o oddaji naročila. Če to obvestilo ni bilo objavljeno, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo v šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe.

(8)

Ne glede na določbe prvega do sedmega odstavka tega člena lahko zagovornik javnega interesa zahtevek za revizijo vloži v kateri koli fazi postopka oddaje javnega naročila v 45 delovnih dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev, vendar najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

26. člen

(predhodni preizkus zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku)

(1)

Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali:

-

je bil vložen pravočasno;

-

vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona;

-

ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona;

-

ne obstajajo omejitve iz 16. člena tega zakona;

-

je dopusten.

(2)

Če zahtevek za revizijo izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, ga naročnik sprejme v obravnavo.

(3)

Če naročnik ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka tega člena, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

(4)

Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena tega zakona in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik sprejme v obravnavo. V primeru dopolnitve obvezne sestavine iz 8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se šteje, da je dopolnitev pravočasna in ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva naročniku dostavi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona, iz katerega je razvidno, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo.

(5)

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj vloži pritožbo v skladu s šestim poglavjem tega zakona. Če vlagatelj ne vloži pritožbe zoper zavrženje zahtevka za revizijo, mora naročnik v treh delovnih dneh od poteka roka za vložitev pritožbe ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo, posredovati obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo.

(6)

Sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo postane pravnomočen z dnem, ko zoper njega ni več mogoče vložiti pritožbe ali voditi postopka po vloženi pritožbi.

27. člen

(izjasnitev izbranega ponudnika)

(1)

Kadar se zahtevek za revizijo vloži zoper odločitev o oddaji javnega naročila, mora naročnik kopijo zahtevka najpozneje v treh delovnih dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku.

(2)

Izbrani ponudnik se lahko v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o navedbah vlagatelja.

28. člen

(odločanje naročnika o zahtevku za revizijo in roki za sprejem odločitve)

(1)

Naročnik:

-

zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila ali da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva na oddajo javnega naročila;

-

zahtevku za revizijo ugodi, zaradi česar delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali odpravi kršitev.

(2)

Pri odločanju mora naročnik opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral, in upoštevati navedbe vlagatelja, zagovornika javnega interesa in izbranega ponudnika in se do njih opredeliti ter utemeljiti svoja stališča.

(3)

Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, mora naročnik odločitev iz prvega odstavka tega člena sprejeti in jo posredovati vlagatelju v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo. Če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, mora naročnik odločitev iz prvega odstavka tega člena sprejeti v osmih delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega ponudnika. Svojo odločitev o zahtevku za revizijo mora posredovati tudi izbranemu ponudniku, če je zahtevku za revizijo ugodil, pa tudi ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo.

(4)

Če vlagatelj v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prvega odstavka tega člena ali odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: molk naročnika), lahko začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem primeru mora najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka ter kopijo tega predloga posredovati tudi Državni revizijski komisiji. Vlagatelj se mora v predlogu sklicevati na molk naročnika v predrevizijskem postopku.

(5)

Šteje se, da je predrevizijski postopek končan, ko naročnik sprejme odločitev iz prvega odstavka tega člena, drugega odstavka 18. člena, tretjega ali četrtega odstavka 26. člena tega zakona. V primeru molka naročnika se šteje, da je predrevizijski postopek končan, ko poteče rok iz drugega stavka prejšnjega odstavka.

(6)

Odločitev naročnika iz druge alineje prvega odstavka tega člena je pravnomočna.

29. člen

(nadaljevanje pravnega varstva po predrevizijskem postopku)

(1)

Kadar naročnik zahtevek za revizijo zavrne, mora najpozneje v treh delovnih dneh od sprejema odločitve iz prvega odstavka prejšnjega člena zahtevek za revizijo, vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji.

(2)

Kadar naročnik zahtevku za revizijo ugodi in le delno razveljavi postopek javnega naročanja, lahko vlagatelj v roku treh delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pri naročniku vloži predlog za začetek revizijskega postopka. Naročnik mora v roku iz prejšnjega odstavka vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski komisiji.

(3)

Naročnik mora v roku iz prvega odstavka tega člena vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski komisiji tudi, kadar v primeru svojega molka prejme predlog za začetek revizijskega postopka iz četrtega odstavka prejšnjega člena in vlagatelju še ni posredoval odločitve o zahtevku za revizijo.

(4)

Dokumentacija iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti odstopljena v celoti in opremljena s popisom dokumentov, sicer Državna revizijska komisija v treh delovnih dneh od prejema dokumentacije od naročnika zahteva njeno dopolnitev. Naročnik mora dokumentacijo dopolniti v treh delovnih dneh od prejema poziva Državne revizijske komisije.

(5)

Če se v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, za del dokumentacije v kateri koli fazi postopka javnega naročanja niso uporabljala elektronska sredstva in tega dela dokumentacije ni mogoče pretvoriti v elektronsko obliko, mora naročnik ne glede na prvi odstavek 13.a člena tega zakona izvirnik tega dela dokumentacije Državni revizijski komisiji poslati po pošti priporočeno s povratnico. Če se v skladu s sedmim odstavkom 13.a člena tega zakona za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija, pošlje naročnik Državni revizijski komisiji na takšen način celotno dokumentacijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Državna revizijska komisija mu mora dokumentacijo vrniti po pošti priporočeno s povratnico v treh delovnih dneh od sprejema odločitve o zahtevku za revizijo.

(6)

Vlagatelj se lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj posreduje opredelitev iz tega odstavka Državni revizijski komisiji in naročniku.

Četrto poglavje

REVIZIJSKI POSTOPEK

30. člen

(začetek revizijskega postopka)

Revizijski postopek se začne, ko Državna revizijska komisija na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka prejšnjega člena od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka.

31. člen

(predhodni preizkus zahtevka za revizijo v revizijskem postopku)

(1)

Državna revizijska komisija po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali:

-

je bil vložen pravočasno in pri naročniku;

-

vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona;

-

ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona;

-

ne obstajajo omejitve iz 16. člena tega zakona;

-

je dopusten.

(2)

Če zahtevek za revizijo izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, ga Državna revizijska komisija sprejme v obravnavo.

(3)

Če Državna revizijska komisija ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega dostavka tega člena, zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

(4)

Če zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, manjkajoče sestavine niso razvidne iz zahtevka in naročnik ni pozval vlagatelja k dopolnitvi ali poziv ni bil ustrezen, Državna revizijska komisija nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozove, da zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh ustrezno dopolni. V pozivu mora Državna revizijska komisija jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga Državna revizijska komisija sprejme v obravnavo. V primeru dopolnitve obvezne sestavine iz 8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se šteje, da je dopolnitev pravočasna in ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva Državni revizijski komisiji dostavi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona, iz katerega je razvidno, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo.

(5)

Če vlagatelj dejstev in dokazov iz drugega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Če v tem primeru Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, vlagatelju upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, dovoli vpogled v dokumentacijo in mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda, dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

(6)

Odločitev Državne revizijske komisije o zavrženju zahtevka za revizijo je pravnomočna.

32. člen

(zbiranje procesnega gradiva)

(1)

Državna revizijska komisija v revizijskem postopku izvede vse dokaze, za katere presodi, da bodo pripomogli k zakoniti in pravilni odločitvi o zahtevku za revizijo. Pri tem ni omejena le na dokazne predloge vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika. Kot dokazilo se lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje dejanskega stanja v zadevi.

(2)

Državna revizijska komisija lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih vlagatelj, izbrani ponudnik in naročnik niso navajali, če presodi, da je to potrebno za zakonito odločitev o zahtevku za revizijo.

(3)

Naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik se imajo preden Državna revizijska komisije sprejme odločitev iz prvega odstavka 39. člena tega zakona pravico izreči o dokazih, dejstvih in navedbah, ki jih je pridobila Državna revizijska komisija. Ta pravica se omeji, če bi se naročnik, vlagatelj ali izbrani ponudnik lahko neupravičeno seznanil s podatki, ki so varovani v skladu z zakonom.

33. člen

(dolžnost posredovanja pojasnil, mnenj, podatkov in druge dokumentacije)

(1)

Naročnik, vlagatelj, izbrani ponudnik in drugi udeleženci v postopku oddaje javnega naročila morajo Državni revizijski komisiji na njeno zahtevo posredovati dodatna pojasnila in dokumentacijo ter ji omogočiti seznanitev z dejanskimi razmerami v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila.

(2)

Osebe javnega in zasebnega prava, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev Državne revizijske komisije, ji morajo na njeno obrazloženo pisno zahtevo ne glede na zakon, ki ureja tajne podatke, zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakon, ki ureja poslovno skrivnost, posredovati podatke in mnenja, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog. Osebe javnega prava morajo upoštevaje določila zakona, ki ureja pravdni postopek, Državni revizijski komisiji podatke iz tega odstavka posredovati brezplačno.

34. člen

(ugotavljanje dejstev)

Državna revizijska komisija lahko v okviru revizijskega postopka skliče ustno obravnavo, pridobi strokovno ali izvedensko mnenje in opravi druga dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva.

35. člen

(ustna obravnava)

(1)

Državna revizijska komisija lahko na pobudo vlagatelja ali naročnika ali na lastno pobudo izvede ustno obravnavo z namenom pridobitve natančnejših pojasnil o dejanskih okoliščinah, od katerih je odvisna odločitev v revizijskem postopku. Če Državna revizijska komisija presodi, da je dejansko stanje mogoče pravilno in popolno ugotoviti na podlagi dokumentacije iz postopka javnega naročanja, predrevizijskega postopka ali revizijskega postopka, pobudo vlagatelja ali naročnika zavrne, razen kadar sta ustno obravnavo predlagala vlagatelj in naročnik. V tem primeru je ustna obravnava obvezna.

(2)

Na ustno obravnavo so povabljeni naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik, lahko pa tudi neodvisni strokovnjaki in izvedenci. Povabljenim na ustno obravnavo je treba zagotoviti dovolj časa, da se lahko pripravijo na obravnavo in se je pravočasno ter brez izrednih stroškov udeležijo, zaradi česar se ustna obravnava praviloma skliče najmanj tri delovne dni po vročitvi vabila. Če je za obravnavanje na ustni obravnavi potrebno, da povabljeni poznajo dokumente, skice ali druge predmete, jim jih je treba dati na vpogled hkrati s sklicem obravnave ali v vabilu na obravnavo navesti, kdaj in kje si jih lahko ogledajo. Udeleženci ustne obravnave se lahko izrečejo o dejanskem stanju in dokazih. Naročnik in vlagatelj na ustni obravnavi ne smeta navajati novih dejstev in dokazov, razen če dokažeta, da jih objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred obravnavo.

(3)

Ustna obravnava se opravi na sedežu Državne revizijske komisije in ni javna. O njej se vodi zapisnik.

(4)

Predsednik senata, ki vodi revizijski postopek, mora na začetku ustne obravnave ugotoviti, kdo od povabljenih je navzoč, glede odsotnih pa se prepričati, ali so jim bila vabila pravilno vročena. Če brez opravičenega razloga na ustno obravnavo ne pride kateri od povabljenih, čeprav je bil ustrezno povabljen, opravi senat obravnavo brez njega.

(5)

Predsednik senata, ki vodi revizijski postopek, mora ukreniti vse potrebno, da se ustna obravnava opravi brez zavlačevanja in, če je mogoče, brez prekinitve in preložitve. Če predmeta ni mogoče obravnavati na enem naroku, jo predsednik senata prekine. Za nadaljevanje ukrene vse, kar je predpisano za sklic ustne obravnave, navzočim pa ustno sporoči ukrepe ter kdaj in kje se bo obravnava nadaljevala.

36. člen

(strokovno mnenje ter neodvisni strokovnjaki in izvedenci)

(1)

Če je v revizijskem postopku za ugotovitev ali presojo kakršnega koli dejstva v postopku oddaje javnega naročanja potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga, lahko na podlagi naročnikove, vlagateljeve ali lastne pobude odredi pridobitev strokovnega mnenja ali vključi neodvisne strokovnjake ali izvedence v revizijski postopek.

(2)

Kadar predlaga pridobitev strokovnega mnenja ali vključitev strokovnjakov ali izvedencev naročnik ali vlagatelj, mora založiti predujem. Kadar Državna revizijska komisija odredi pridobitev strokovnega mnenja ali vključitev strokovnjakov ali izvedencev na lastno pobudo, naloži naročniku in vlagatelju, da založita predujem vsak v polovičnem znesku.

(3)

Če Državna revizijska komisija odredi pridobitev strokovnega mnenja ali v revizijski postopek vključi neodvisne strokovnjake ali izvedence, naročnik ali vlagatelj pa v postavljenem roku ne založita predujma, lahko Državna revizijska komisija:

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN)

Časovnica