Odlok o razglasitvi Območja in Cerkve sv. Valentina na Limbarski gori za kulturni spomenik državnega pomena

3833. Odlok o razglasitvi Območja in Cerkve sv. Valentina na Limbarski gori za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Območja in Cerkve sv. Valentina na Limbarski gori za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:

Limbarska gora – Območje cerkve sv. Valentina (EŠD 11167),

Limbarska gora – Cerkev sv. Valentina (EŠD 324).

Cerkev sv. Valentina (EŠD 324) stoji v območju enote Območje cerkve sv. Valentina (EŠD 11167).

Enoti imata zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika in kulturne krajine.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Cerkev sv. Valentina je kvalitetna baročna cerkvena arhitektura, zgrajena po načrtu slovenskega stavbenika Gregorja Mačka okoli 1730. Odlikuje jo pretehtana prostorska zasnova, ki narekuje domiselno osvetlitev cerkvene notranjosti z razgibanostjo sten, pretehtano razporejenimi okni in orientacijo stavbe. Z dominantno, vedutno izpostavljeno lego na vrhu Limbarske gore cerkev obvladuje celotno Moravško dolino in del Črnega grabna ter je obenem znano romarsko središče.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).