Odredba o predpakiranih izdelkih

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 109-5050/1999, stran 16542 DATUM OBJAVE: 29.12.1999

RS 109-5050/1999

5050. Odredba o predpakiranih izdelkih
Na podlagi 20. in 21. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 1/95) minister za znanost in tehnologijo izdaja
O D R E D B O
o predpakiranih izdelkih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predpakirani izdelki – predpakirani proizvodi in predpakirane tekočine)
S to odredbo so določeni splošne meroslovne zahteve, odgovornosti za pakiranje in dajanje v promet, meroslovni nadzor, referenčne metode za pregled, označevanje ter seznami stopenj nazivnih količin predpakiranih izdelkov.
Predpakirani izdelki v tej odredbi pomenijo predpakirane proizvode, ki so določeni z enotami za maso ali prostornino in predpakirane tekočine, ki so določene z enotami za prostornino.

2. člen

(definicija predpakiranega izdelka)
Predpakirani izdelek po tej odredbi je sestavljen iz izdelka in posamezne embalaže, v kateri je le-ta vnaprej pakiran.
Izdelek je predpakiran, kadar je pakiran v poljubno embalažo v odsotnosti kupca in ima količina, ki jo predpakirani izdelek vsebuje, neko vnaprej določeno vrednost, ki je ni mogoče spremeniti, ne da bi embalažo poškodovali ali odprli.

3. člen

(označevanje z znakom ES)
Predpakirani izdelki se lahko označijo z znakom Evropske skupnosti – (v nadaljevanju: ES) iz 9. člena samo, če so v celoti skladni z meroslovnimi zahtevami iz te odredbe in če negativni odstopek pri nobenem predpakiranem izdelku ni dvakrat večji od dovoljenega negativnega odstopka, podanega v preglednici druge točke 10. oziroma 12. člena.

4. člen

(osnovne zahteve)
Predpakirani izdelki morajo biti izdelani tako, da dokončani izpolnjujejo naslednji zahtevi:

-

povprečje njihovih dejanskih količin ni manjše od nazivne količine;

-

delež predpakiranih izdelkov, pri katerih je negativni odstopek večji od dovoljenega negativnega odstopka, navedenega v preglednici druge točke 10. oziroma 12. člena, je dovolj majhen, da partije predpakiranih izdelkov po ustrezni metodi za pregled še izpolnjujejo zahteve.

5. člen

(odgovornost tistega, ki pakira, oziroma uvoznika)
Da predpakirani izdelki izpolnjujejo zahteve te odredbe, je odgovoren tisti, ki pakira, oziroma uvoznik.
Za merjenje mase ali prostornine oziroma pregled količine izdelka (ali vsebine zavitka), vsebovane v predpakiranem izdelku (v nadaljnjem besedilu: dejanska vsebina), je odgovoren tisti, ki pakira in/ali uvaža.
Merjenje oziroma pregled se mora izvajati z overjenimi merili, primernimi za izvajanje potrebnih postopkov. Pregled je mogoče izvesti z vzorčenjem.
Če se dejanska količina vsebine ne meri, mora biti pregled, ki ga izvaja tisti, ki pakira, organiziran tako, da je nazivna količina vsebine dejansko zagotovljena.
Ta zahteva je izpolnjena, če tisti, ki pakira, med proizvodnjo izvaja preglede skladno s postopki, ki jih prizna Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (v nadaljevanju: urad) oziroma imenovana pravna oseba, in če daje uradu oziroma imenovani pravni osebi na voljo dokumentacijo, ki vsebuje rezultate teh pregledov, da se lahko potrdi, da so bili ti pregledi skupaj s potrebnimi popravki in prilagoditvami izvedeni pravilno in točno.
Pri uvozu predpakiranih izdelkov iz držav, ki niso članice Evropske unije, lahko uvoznik namesto rezultatov meritev in pregleda predloži dokazila, da razpolaga z ustreznimi zagotovili, na podlagi katerih lahko sam prevzame vso odgovornost.

6. člen

(meroslovni nadzor, ki ga izvaja urad ali imenovana pravna oseba)
Meroslovni nadzor izpolnjevanja zahtev te odredbe se izvaja s kontrolnimi pregledi predpakiranih izdelkov. Kontrolne preglede izvaja urad ali imenovana pravna oseba z vzorčenjem v prostorih tistega, ki pakira, ali če to ni izvedljivo, v prostorih uvoznika ali njegovega zastopnika v Republiki Sloveniji.
Pregled z vzorčenjem se izvaja po metodah za prevzemno kontrolo kakovosti. Učinkovitost pregleda mora biti primerljiva z rezultati referenčne metode za pregled, ki je določena v tej odredbi.
Pri kriteriju za najmanjšo sprejemljivo vsebino se način vzorčenja, ki ga uporablja tisti, ki pakira, šteje za primerljivega z referenčno metodo za pregled po tej odredbi, če abscisa ordinatne točke 0,10 značilne delovne krivulje prvega preskusa (verjetnost sprejemljivosti partije = 0,10) za manj kot 15% odstopa od abscise ustrezne točke značilne delovne krivulje načina vzorčenja, ki ga priporoča referenčna metoda v tej odredbi.
Pri kriteriju za določitev srednje vrednosti – izračunane po metodi standardnega odmika, se metoda, ki jo uporablja tisti, ki pakira, šteje za primerljivo z metodo po tej odredbi in za sprejemljivo, če pri upoštevanju značilnih delovnih krivulj obeh preskusov – ki imata kot abscisno os (Qn – m (1)) / s – za predpakirane proizvode oziroma (Vn – m(1)) / s – za predpakirane tekočine – abscisa ordinatne točke 0,10 krivulje prvega preskusa (verjetnost sprejemljivosti partije = 0,10) ne odstopa za več kot 0,05 od abscise ustrezne točke krivulje načina vzorčenja, kot ga priporoča referenčna metoda v tej odredbi.

7. člen

(pregledi drugih pristojnih organov)
Z določili te odredbe niso izključeni pregledi predpakiranih izdelkov, ki jih lahko izvajajo drugi pristojni organi na katerikoli stopnji procesa trženja, posebej če to opravljajo z namenom ugotavljanja skladnosti izdelkov z zahtevami te odredbe.

8. člen

(referenčna metoda za pregled)
Postopki referenčne metode za pregled so sestavni del izpolnjevanja zahtev za označevanje z znakom ES in izvajanjem meroslovnega nadzora po tej odredbi.

1.

Zahteve za merjenje dejanske vsebine
Dejanska vsebina predpakiranih proizvodov se lahko meri neposredno z merili za maso ali prostornino.
Dejanska vsebina predpakiranih tekočin se meri le posredno, s tehtanjem predpakirane vsebine in z merjenjem njene gostote.
Neodvisno od uporabljenega načina merjenja pogrešek pri meritvi ne sme biti večji od ene petine dovoljenega negativnega odstopka, ki je predpisan za določeno nazivno količino predpakiranega izdelka.

2.

Zahteve za pregled partij
Pregled se izvaja z vzorčenjem v dveh delih:

-

s pregledom dejanske vsebine vsakega predpakiranega izdelka v vzorcu in

-

s statistično obdelavo rezultatov, ki ugotavlja povprečje dejanskih vsebin predpakiranih izdelkov v vzorcu.
Da je partija predpakiranih izdelkov sprejemljiva, se šteje, če rezultati obeh delov pregleda izpolnjujejo kriterije za sprejemljivost.
Za vsakega od navedenih pregledov sta predvidena dva načina pregleda:

-

neporušitveni pregled: ki ne vključuje odpiranja embalaže (pri proizvodnih količinah, manjših od 100 kosov, se pregledajo vsi vzorci),

-

porušitveni pregled: ki vključuje odpiranje ali uničenje embalaže (se uporabi le takrat, ko neporušitveni pregled ni izvedljiv; pri proizvodnih količinah, manjših od 100 kosov, se ne izvaja).

3.

Partije predpakiranih izdelkov:

-

partija mora biti sestavljena iz vseh predpakiranih izdelkov, ki so pakirani na istem mestu, iste nazivne količine, istega tipa in iz iste proizvodne serije, ki se pregleduje,

-

če se predpakirani izdelki pregledujejo na koncu pakirne linije, se ne glede na velikost partije število v posamezni partiji določi tako, da je enako enourni zmogljivosti pakirne linije; v drugih primerih je velikost partije omejena na 10.000 kosov,

-

iz partije predpakiranih izdelkov se za izvedbo pregleda (četrta točka tega člena in četrta točka 10. in 12. člena) naključno odvzame zadostno število predpakiranih izdelkov (vzorec), tako da je mogoče izvesti tudi drugi pregled (za to je potreben večji vzorec),

-

za drugi pregled se potrebni vzorec naključno izbere iz prvotnega odvzema predpakiranih izdelkov in označi,

-

vzorec je treba označiti pred začetkom pregledovanja.

4.

Pregled dejanske vsebine
Najmanjša sprejemljiva vsebina se določi tako, da se od nazivne količine predpakiranega izdelka odšteje dovoljeni negativni odstopek za količino, ki jo vsebuje predpakirani izdelek.
Predpakirani izdelki v partiji, katerih dejanska vsebina je manjša od najmanjše sprejemljive vsebine, se štejejo za hibne.

4.

1. Neporušitveni pregled
Pregled se izvaja skladno z dvojnim načinom pregleda, kot je to določeno v preglednici:
-----------------------------------------------------------------------------------------------
Število izdelkov            Vzorci                          Število hibnih enot
v partiji           Številka       Število v    Skupno      Kriterij za             Kriterij za
                    pregleda       vzorcu       število     sprejemljivost     nesprejemljivost
-----------------------------------------------------------------------------------------------
od 100 do 500       1.            30            30          1                                 3
                    2.            30            60          4                                 5
-----------------------------------------------------------------------------------------------
od 501 do 3200      1.            50            50          2                                 5
                    2.            50            100         6                                 7
-----------------------------------------------------------------------------------------------
od 3201 in več      1.            80            80          3                                 7
                    2.            80            160         8                                 9
 ----------------------------------------------------------------------------------------------
Pomen števila hibnih enot za prvi pregled – (št. pregleda 1) je naslednji:

-

če je število hibnih enot manjše ali enako prvemu kriteriju za sprejemljivost, je partija sprejemljiva za namen tega pregleda,

-

če je število hibnih enot enako ali večje prvemu kriteriju za nesprejemljivost, je partija nesprejemljiva,

-

če je število hibnih enot umeščeno med kriterija za sprejemljivost in nesprejemljivost, se izvede še drugi pregled – (št. pregleda 2) na drugem vzorcu – z določenim številom enot.
Pomen seštevka hibnih enot, ugotovljenih v prvem in drugem pregledu – dvojni pregled: