Odločba o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in...

617. Odločba o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja

Na podlagi prvega odstavka 75. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/10, 40/14 – ZIN-B in 21/18 – ZNOrg) generalni direktor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izdaja

O D L O Č B O
o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja

I

(vsebina)

Za preprečevanje vnosa in širjenja viroidne zakrnelosti hmelja, ki jo povzroča hop stunt viroid (v nadaljnjem besedilu: HSVd), in hude viroidne zakrnelosti hmelja, ki jo povzroča citrus bark cracking viroid (v nadaljnjem besedilu: CBCVd), se s to odločbo določajo gostiteljske rastline, prepoved vnosa in širjenja na ozemlje Republike Slovenije, meje posebno nadzorovanega območja, ugotavljanje zdravstvenega stanja hmelja, ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja, dolžnosti imetnikov hmeljišč in pogoji za neokuženo enoto pridelave.

II

(gostiteljske rastline)

Gostiteljska rastlina za HSVd in CBCVd po tej odločbi je navadni hmelj (Humulus lupulus L.; v nadaljnjem besedilu: hmelj).

Ne glede na prejšnji odstavek se ukrep iz 2. točke prvega odstavka IX. točke te odločbe nanaša tudi na:

-

druge gostiteljske rastline HSVd, ki so: hruška (Pyrus communis L.), breskev (Prunus persica L.), marelica (Prunus armeniaca L.), sliva (Prunus domestica L.), mandljevec (Prunus dulcis L.), žižula (Zizypus jujuba L.), vinska trta (Vitis vinifera L.), kumara (Cucumis sativus L.) in agrumi (Citrus sp.), ter

-

na gostiteljske rastline CBCVd, ki so: agrumi (Citrus sp.), kumkvat (Fortunella margarita), kumara (Cucumis sativus L.), paradižnik (Solanum lycopersicum L.), jajčevec (Solanum melongena L.) in krizanteme (Chrysanthemum sp.).

III

(prepoved vnosa in širjenja)

Prepovedana sta vnos in širjenje HSVd in CBCVd na rastlinah hmelja, pri čemer se za vnos šteje vsak nameren ali nenameren vnos na ozemlje Republike Slovenije iz tretje države ali iz druge države članice Evropske unije.

IV

(meje posebno nadzorovanega območja)

Posebno nadzorovano območje je celotno ozemlje Republike Slovenije, kjer se zagotavlja zdravstveno varstvo hmelja z ugotavljanjem zdravstvenega stanja hmelja in s to odločbo predpisanimi ukrepi.

Na posebno nadzorovanem območju se lahko pridelujejo razmnoževalni material in sadike hmelja le na neokuženih enotah pridelave v skladu z XI. točko te odločbe.

V

(ugotavljanje zdravstvenega stanja hmelja)

Zdravstveno stanje hmelja se ugotavlja z zdravstvenimi pregledi hmelja, ki jih izvajajo nosilci javnih pooblastil v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci), in vključujejo vizualne preglede hmelja ter v primeru suma na okužbo s HSVd ali CBCVd odvzem uradnih vzorcev rastlin hmelja za diagnostične preiskave.

Diagnostične preiskave uradnih vzorcev iz prejšnjega odstavka za potrditev okužbe s HSVd ali CBCVd izvajajo laboratoriji, pooblaščeni v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni laboratorij).

Rastline hmelja se štejejo za okužene (v nadaljnjem besedilu: okužene rastline), če:

-

je rezultat diagnostične preiskave pozitiven;

-

rastejo na istem hmeljišču, kjer je bila z diagnostično preiskavo potrjena okužba na hmelju, in kažejo bolezenska znamenja iz VI. točke te odločbe ali

-

rastejo v isti vrsti in v dveh sosednjih vrstah na vsako stran te vrste v hmeljišču, kjer je bila z diagnostično preiskavo potrjena okužba.

Ne glede na prejšnji odstavek se za okužene rastline štejejo tudi rastline hmelja, ki ne rastejo na hmeljišču, kjer je bila z diagnostično preiskavo potrjena okužba, vendar rastejo v prvi in drugi vrsti iste žičnice od vrste s potrjeno okužbo.

Uprava pripravi načrt izrednih ukrepov, ki ga objavi na spletni strani uprave (v nadaljnjem besedilu: načrt izrednih ukrepov).

VI

(bolezenska znamenja)

Na okužbo hmelja s HSVd ali CBCVd se sumi, če se na hmelju pojavi eno ali več naslednjih bolezenskih znamenj:

1.

zaostajanje v rasti z zbito rastjo primarnih trt;

2.

krajši med-členki primarnih in lateralnih poganjkov;

3.

rastline ne dosežejo polne višine, vršički poganjkov se odklanjajo od opore;

4.

moten in delno mehurjast razvoj listov z navzdol zavihanimi robovi;

5.

pokanje povrhnjice primarnih trt in slabši nastavek lateralnih poganjkov;

6.

pri nekaterih sortah hmelja okužene rastline cvetijo tudi do deset dni pred neokuženimi;

7.

storžki hmelja ostajajo manjši in lažji z značilnim zmanjšanjem števila lupolinskih žlez;

8.

suha trohnoba in odmiranje koreninskega sistema.

VII

(okuženo območje)

Za okuženo območje, ki je del posebno nadzorovanega območja, se šteje mesto pridelave, ki je posest ali skupina zemljišč, z vsemi pripadajočimi objekti, stroji in opremo in ima eno ali več hmeljišč, kjer je bila z diagnostično preiskavo potrjena navzočnost s HSVd ali CBCVd.