Pravilnik o diplomatskem in višjem diplomatskem izpitu |...

2. Pravilnik o diplomatskem in višjem diplomatskem izpitu

Na podlagi petega odstavka 10. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08 in 108/09) izdaja minister za zunanje zadeve Republike Slovenije

P R A V I L N I K
o diplomatskem in višjem diplomatskem izpitu

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa postopek opravljanja diplomatskega in višjega diplomatskega izpita (v nadaljevanju: izpita), imenovanje izpitnih izpraševalcev ter sestavo in oblikovanje izpitne komisije za višji diplomatski izpit, sestavo in pristojnosti Strokovno-izobraževalnega sveta Ministrstva za zunanje zadeve (v nadaljevanju: SIS), izpitni red, vodenje evidence o izpitih ter druga vprašanja v zvezi z opravljanjem izpitov.

II. SKUPNE DOLOČBE

2. člen

(prijava k izpitom)

Kandidat za diplomatski oziroma višji diplomatski izpit vloži prijavo pri službi Ministrstva za zunanje zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo), pristojni za kadrovske zadeve.

3. člen

(organizacija izpitov)

(1)

Služba, pristojna za kadrovske zadeve, zagotavlja pogoje za opravljanje izpitov ter za delo izpraševalcev in izpitnih komisij in opravlja administrativno-tehnično delo za izpraševalce in izpitne komisije.

(2)

Za ostale naloge v zvezi z organizacijo izpitov, predvsem za naloge navedene v 4. členu tega pravilnika, skrbi SIS.

4. člen

(Strokovno-izobraževalni svet)

(1)

SIS je strokovno telo, ki skrbi za:

1.

vodenje sistema izpopolnjevanja in usposabljanja za diplomatski in višji diplomatski izpit ter preizkusni test, ki ga določa 41. člen Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08 in 108/09),

2.

transparentnost in kakovost izpopolnjevanja in usposabljanja v ministrstvu,

3.

sprejemanje programa diplomatskega in višjega diplomatskega izpita in za odločitve glede izvedbe programa,

4.

potrditev študijskega gradiva, ki ga pripravijo posamezni izpraševalci, in organizacijo ustreznih predavanj,

5.

nemoten potek izpitov v skladu s predpisi,

6.

predlaganje kandidatov za izpraševalce ministru v imenovanje ter določitev izpraševalcev in sestave izpitne komisije za višji diplomatski izpit za posamezni izpitni rok,

7.

spremljanje in usklajevanje dela izpraševalcev in izpitne komisije za višji diplomatski izpit,

8.

nadzor nad izvajanjem predavanj in izpitov,

9.

ostale naloge, določene v tem pravilniku in drugih aktih, ki določajo izpopolnjevanje in usposabljanje v ministrstvu.

(2)

SIS sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik SIS je generalni sekretar MZZ, člani pa so: dva diplomata v nazivu prvega kariernega razreda, od katerih je vsaj eden imenovan v naziv veleposlanik, ter dva zunanja strokovnjaka z različnih fakultet, ki morata izpolnjevati pogoje iz 5. člena tega pravilnika. Generalni sekretar MZZ lahko za vodenje SIS pisno pooblasti enega od generalnih direktorjev v MZZ.

(3)

Predsednik in člani SIS ne morejo biti imenovani za izpitne izpraševalce za diplomatski oziroma višji diplomatski izpit.

(4)

Kandidate za člane SIS, ki so imenovani izmed diplomatov, pridobi služba, pristojna za kadrovske zadeve, na podlagi interne objave, s katero pozove diplomate k sodelovanju.

(5)

Kandidate za člane SIS, ki so imenovani izmed zunanjih strokovnjakov, pridobi služba, pristojna za kadrovske zadeve, na podlagi razpisa, ki ga ministrstvo pošlje znanstveno raziskovalnim zavodom in drugim inštitucijam, ki delujejo na področjih zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih gospodarskih odnosov in mednarodnega prava.

(6)

SIS ima sekretarja, ki opravlja vsebinske in organizacijsko-tehnične naloge za SIS, in ga izmed uslužbencev MZZ izbere predsednik SIS.

(7)

Predsednika in člane SIS za obdobje petih let imenuje in razreši minister, pristojen za zunanje zadeve.

5. člen

(imenovanje izpraševalcev za izpit)

(1)

Izpitni izpraševalci se imenujejo za obdobje petih let izmed diplomatov z izkušnjami iz diplomatske prakse ter drugih strokovnjakov, ki morajo imeti univerzitetno habilitacijo, s področja zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih gospodarskih odnosov, ekonomije ali mednarodnega prava (v nadaljevanju: zunanji strokovnjaki).

(2)

Kandidate za izpraševalce, ki so imenovani izmed diplomatov, pridobi služba, pristojna za kadrovske zadeve, na način, določen v četrtem odstavku 4. člena tega pravilnika, kandidate za izpraševalce, ki so imenovani izmed zunanjih strokovnjakov, pa na način, določen v petem odstavku 4. člena tega pravilnika. Izbere jih SIS.

(3)

Pogoji za imenovanje izpraševalcev, ki so imenovani izmed diplomatov, so:

1.

diplomat imenovan v naziv prvega kariernega razreda,

2.

najmanj deset let službene dobe v ministrstvu,

3.

praviloma vsaj štiri leta diplomatskih izkušenj v zunanji službi. Predsednik izpitne komisije za višji diplomatski izpit mora imeti praviloma osem let, vendar ne manj kot štiri leta diplomatskih izkušenj v zunanji službi.

(4)

Pogoji za imenovanje izpraševalcev, ki so imenovani izmed zunanjih strokovnjakov, so:

1.

univerzitetna habilitacija,

2.

najmanj osem let izkušenj na področju zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih gospodarskih odnosov, ekonomije ali mednarodnega prava.

(5)

Izpraševalce za izpit na predlog SIS imenuje in razreši minister, pristojen za zunanje zadeve.

(6)

Za področja iz prvega odstavka 17. člena in prvega odstavka 27. člena tega pravilnika, za katera je imenovan samo en izpraševalec, minister, pristojen za zunanje zadeve, na predlog SIS imenuje nadomestnega izpraševalca, ki ga predlaga izpraševalec za posamezno področje. Nadomestni izpraševalec opravlja nalogo izpitnega izpraševalca oziroma člana komisije v primeru odsotnosti izpitnega izpraševalca ter v primeru ponovnega opravljanja izpita na podlagi upravičenega ugovora. Za nadomestne izpraševalce se uporabljajo vse določbe tega pravilnika, ki veljajo za izpitne izpraševalce.

(7)

V aktu o imenovanju izpraševalcev se določi, za katera področja so zadolženi pri izpraševanju.

6. člen

(program izpitov)

(1)

Kandidat za izpraševalca mora ob prijavi predložiti predlog programa za posamezno področje diplomatskega oziroma višjega diplomatskega izpita. Predlog programa lahko skupaj izdela več kandidatov.

(2)

Za pripravo programa, ki ga izbere in sprejme SIS, izpraševalcem, ki so pripravili izbrani predlog programa, pripada plačilo določeno v 10. členu tega pravilnika.

(3)

Izpraševalci, ki so skupaj pripravili sprejeti program izpita, program izvajajo na podlagi medsebojnega dogovora.

7. člen

(določitev rokov in izpraševalcev)

(1)

Izpraševalce oziroma sestavo izpitne komisije za višji diplomatski izpit hkrati z določitvijo roka za posamezni izpit določi SIS izmed izpraševalcev imenovanih v skladu s 5. členom tega pravilnika.

(2)

Datum in kraj opravljanja izpita določi služba, pristojna za kadrovske zadeve.

(3)

Razpored izpitov za posamezne kandidate, ki ga potrdi predsednik SIS, se pošlje vsem izpraševalcem.

(4)

Služba, pristojna za kadrovske zadeve, obvesti kandidate o času in kraju opravljanja izpita ter o izpraševalcih najmanj 60 dni pred dnem začetka opravljanja izpita.

8. člen

(javljanje odsotnosti in odpoved)

(1)

Izpraševalec, ki izve za opravičen razlog, zaradi katerega ne more opraviti svoje dolžnosti v zvezi z opravljanjem izpita, mora takoj obvestiti sekretarja SIS.

(2)

Če izpraševalec brez opravičenega razloga ne javi svoje odsotnosti oziroma ne odpove opravljanja svoje dolžnosti v zvezi z opravljanjem izpita, sekretar SIS o tem sestavi uradni zaznamek. V primeru dvakratne kršitve te obveznosti se osebo razreši dolžnosti izpitnega izpraševalca.

9. člen

(odstop od izpita)

(1)

Kandidat lahko najkasneje pet dni pred datumom, ki je določen za opravljanje izpita, sporoči službi, pristojni za kadrovske zadeve, da odstopa od opravljanja izpita. V tem primeru se šteje, da kandidat ni bil prijavljen k izpitu.

(2)

Kadar kandidat ne pristopi k opravljanju izpita ali odstopi, ko je že začel opravljati izpit, in ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, odloči o opravičenosti razlogov predstojnik ali oseba, pooblaščena za kadrovsko poslovanje v ministrstvu, na podlagi pisne obrazložitve, dokazil kandidata ali drugih relevantnih dejstev. Odločitev se sprejme najkasneje tisti dan, ki je določen za opravljanje izpita.

(3)

V primeru, da oseba iz drugega odstavka tega člena odloči, da so razlogi opravičeni, se šteje, da kandidat ni pristopil k opravljanju izpita.

(4)

V primeru, da oseba iz drugega odstavka tega člena odloči, da razlogi niso opravičeni, se šteje, da kandidat izpita ni opravil.

10. člen

(plačilo članov SIS in izpraševalcev)

(1)

Minister za zunanje zadeve na predlog SIS z odredbo določi višino plačila za izvedbo predavanj in izpitov, pripravo programa, ki ga sprejme SIS, pripravo in aktualizacijo študijskega gradiva ter povračilo stroškov izpraševalcem.

(2)

Če program za posamezno področje skupaj izvaja več izpraševalcev, se plačilo za pripravo programa, pripravo študijskega gradiva in izvedbo predavanj ter izpita izvede glede na sorazmeren prispevek posameznega izpraševalca, na podlagi dogovora vseh izvajalcev o razdelitvi zneska, ki bi pripadel posameznemu izpraševalcu.

(3)

Predsednik in člani SIS so upravičeni do sejnine. Sejnina se izplača predsedniku in članom SIS pod pogojem, da so se udeležili seje SIS. Osnova za plačilo sejnine predsedniku in članom SIS je dnevnica za službeno potovanje v državi. Višina sejnine znaša štirikratni znesek dnevnice za službeno potovanje v državi, ki traja nad 12 ur. V višino sejnine niso vključeni potni stroški. Predsednik in člani SIS se lahko odpovejo pravici do sejnine.