Program priprave državnega lokacijskega načrta za...

4535. Program priprave državnega lokacijskega načrta za daljnovod 2 x 110 kV Beričevo – Trbovlje

Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo

P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za daljnovod 2 x 110 kV Beričevo – Trbovlje

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Izgradnja daljnovoda 2 X 110 kV Beričevo – Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: daljnovod) je potrebna zaradi zagotovitve kakovostne in zanesljive dobave električne energije območju Zasavja, ker trenutno daljnovodno omrežje srednje napetosti, ki je v pristojnosti in upravljanju Javnega podjetja za distribucijo električne energije Elektro Ljubljana d. d., ne bo več zadostovalo. Študije kažejo, da je potrebno preiti na tem območju napajanja distribucijskih transformatorskih postaj na višji nivo napetosti, to je 110 kV. V prihodnosti je v Sloveniji predvideno zmanjšanje števila napetostnih nivojev za dobavo električne energije, in sicer za območje Zasavja opustitev napetostnih nivojev 10 kV in 35 kV.

Priprava državnega lokacijskega načrta za daljnovod 2 X 110 kV Beričevo – Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) se je pričela na osnovi utemeljenega in dokumentiranega predloga, ki ga je podal minister za okolje, prostor in energijo, z dopisom št. 311-8/2002/KC, z dne 23. septembra 2002.

Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je utemeljen, ker je:

-

daljnovod z nazivno napetostjo 110kV in več določen kot prostorska ureditev državnega pomena v uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);

-

prenos električne energije obvezna republiška gospodarska javna služba, določena v energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 - popr., 52/02-ZJA, 110/02-ZGO-1 in 50/03 - odl. US);

-

daljnovod definiran v Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Republike Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96) ter v predlogu nacionalnega energetskega programa;

-

daljnovod definiran v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);

-

daljnovod definiran v prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03).

Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je dokumentiran v:

-

študiji Razvoj elektrodistributivnega omrežja javnega podjetja Elektro Ljubljana – Zasavje z Litijo (EIMV, št. študije 1523/6, 2001).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta je 110 kV daljnovodna povezava med razdelilno transformatorsko postajo (v nadaljnjem besedilu: RTP) Beričevo in RTP Trbovlje v dolžini približno 40 km.

Daljnovod mora zagotoviti napajanje bodoče RTP Litija, ki predstavlja dolgoročno najustreznejšo rešitev napajanja tega območja, hkrati pa mora omogočati kasnejšo priključitev načrtovanih hidroelektrarn na Savi. Daljnovod naj bo speljan čim bližje reki Savi tudi zaradi čimkrajše dolžine trase ter združevanja elektroenergetskih koridorjev z obstoječimi daljnovodi.

Predlagana trasa daljnovoda poteka po območju šestih občin: Dol pri Ljubljani, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi in Trbovlje.

Osnovno varianto daljnovoda je predlagal minister za okolje, prostor in energijo, in sicer:

Trasa poteka od RTP 400/220/110 kV Beričevo, se usmeri proti vzhodu k naselju Dol, od tam se usmeri proti severovzhodu, poteka severno od naselja Senožeti, nato se usmeri proti Kresniškemu vrhu in dalje mimo zaselka Konj do zaselka Ponoviče. Pri Ponovičah je predvidena lokacija vzankanja bodoče RTP 110/20 kV Litija, od tu dalje pa trasa z južne strani obide Spodnji Log, se usmeri proti severu h Tirni, od tam proti vzhodu in z južne strani obide Šentlambert, nato pa skoraj v ravni liniji poteka proti vzhodu do RTP Trbovlje.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje je dne 8. 7. 2003 v skladu z 28. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZureP-1) sklical prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Na prostorski konferenci so priporočila podali predstavniki Občine Dol pri Ljubljani, občine Trbovlje, Elektro Ljubljana, d.d., ELES, d.o.o., Ministrstva za okolje, prostor in energijo – Agencije za okolje, zavoda RS za varstvo narave in Ministrstva za kulturo – Uprave RS za kulturno dediščino.

Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:

1.

prouči možnost premika trase daljnovoda proti jugu bližje k reki Savi z namenom, da se trasa izogne poselitvenim območjem in gospodarskim objektom;

2.

upošteva obstoječe stanje na dveh delih trase daljnovoda v ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta tako, da je še vedno zagotovljena funkcionalnost načrtovanega daljnovoda, in da ni prizadeto obstoječe napajalno stanje, in sicer na:

-

delu območja Zagorja, ki je že zgrajen v dolžini približno 4km,

-

zadnjem delu pred RTP Trbovlje v dolžini približno 1km, za katerega je bilo dne 22. 11. 2002 investitorju Elektro Ljubljana že izdano lokacijsko dovoljenje;

3.

prouči možnost kolizije trase daljnovoda z variantami poteka hitre železniške proge iz leta 1992;

4.

prouči pomen naravno ohranjenih območij v območju ob reki Savi, saj je z naravovarstvenega stališča zaželen čim večji odmik od reke;

5.

prouči poseganje poteka trase daljnovoda v predlagana območja Natura 2000 in v območje krajinskega parka Kum ter v območje predlaganega krajinskega parka Trojica, Javorščica, Reber, ki predstavljajo obvezno republiško izhodišče s področja varstva narave.

Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:

-

variantnih rešitev in primerjalne študije variant;

-

strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave;

-

državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom ZUreP-1.

III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:

1.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

2.

Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino,

3.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

4.

Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve,

5.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, (področje varstva narave, področje varstva okolja in področje upravljanja z vodami ter oskrbe in čiščenja voda),

6.

Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste,

7.

Ministrstvo za promet, Urad za letalstvo,

8.

Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije,

9.

Zavod za gozdove Slovenije,

10.

Zavod za ribištvo Slovenije,