Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v...

2500. Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena

Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

O D L O K
o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena

1. člen

(1)

Za kulturne spomenike državnega pomena se razglasijo dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani, in sicer enote nepremične kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: enote) ali njihovi deli.

(2)

Izbrane enote imajo posebno kulturno vrednost, ker so izrazit dosežek ustvarjalnosti ter pomemben del prostora in dediščine Republike Slovenije.

(3)

Enote imajo izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo. Poseben pomen imajo kot celota, imenovana Plečnikova Ljubljana, zlasti za glavno mesto Slovenije.

(4)

Poseben družbeni pomen posamezne enote je lahko: kulturni, arheološki, arhitekturni, etnološki, naselbinski, umetnostni, vrtnoarhitekturni in zgodovinski.

(5)

Enote so varovane z namenom ohraniti ustvarjalno delo arhitekta Jožeta Plečnika in njegovih sodelavcev v Ljubljani kot dragoceno kulturno vrednoto. Razglasitev omogoča boljšo posamezno in celostno prepoznavnost, spodbuja spomeniškovarstveno in znanstvenoraziskovalno delo ter primerno rabo spomenikov.

2. člen

(1)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, so:

-

Plečnikova Ljubljana je izpeljani, materializirani koncept ureditve, ki simbolno označuje slovensko kulturno, univerzitetno, gospodarsko in politično glavno mesto; je pomemben del slovenske naselbinske dediščine,

-

enote so vzorčni primer součinkovanja Plečnikove arhitekture, njenih oblik in funkcij; so izjemen del stavbne dediščine,

-

enote so izjemne arhitekture, inventivne ureditve odprtih prostorov ali izbrani javni spomeniki ter so pomembne za razumevanje zgodovinskih procesov,

-

Ljubljana je edino mesto, ki ga je s svojimi urbanističnimi in arhitekturnimi posegi med obema svetovnima vojnama celostno načrtoval in avtorsko zaznamoval arhitekt Jože Plečnik in so zato njegova dela pomemben del prostora in dediščine v Republiki Sloveniji in Evropi.

(2)

Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev posameznih Plečnikovih del za kulturne spomenike državnega pomena, so navedene posebej pri vsaki enoti dediščine, ki se v nadaljevanju tega odloka razglaša za kulturni spomenik državnega pomena.

3. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Črna vas – Cerkev sv. Mihaela (EŠD 79).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parcele št. 1470/4, 1470/5, 1470/6, 1470/7, vse k. o. Trnovsko predmestje.

(4)

Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 1460, 1461, 1464, 1465/1, 1465/2, 1468, 1469, 1470/1, 1470/2, 1470/3, 1474, 1481, 1482, 1485, 1486, 1489, vse k. o. Trnovsko predmestje.

(5)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

cerkev sv. Mihaela je s Plečnikovo avtorsko arhitekturo, njenim konceptom (1925–1939) in izvedbo (1937–1939) ter unikatno zasnovano notranjo opremo ena najpomembnejših sakralnih stavb arhitekta Jožeta Plečnika,

-

je celostna umetnina, narejena v enem livu,

-

stoji na robu strnjene pozidave mesta Ljubljana in označuje ter oblikuje del južnega roba mesta.

(6)

Varovani elementi spomenika so:

-

stavba v celoti, njena namembnost, zunanjost in notranjost, skupaj z dostopnim stopniščem in zvonikom,

-

vsa Plečnikova avtorsko oblikovana notranja oprema,

-

neposredna okolica cerkve, vključno z drevjem in peščenimi dvorišči.

(7)

Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo, izdelano po Plečnikovih načrtih, velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za to opremo je treba izdelati inventarno knjigo.

(8)

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka. Za vplivno območje spomenika dodatno velja prepoved gradnje.

4. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški (EŠD 331).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parcelo št. 546, k. o. Spodnja Šiška.

(4)

Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 547, 548, 549, 550, vse k. o. Spodnja Šiška.

(5)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

dvoranska cerkev sv. Frančiška v Šiški je celostna arhitekturna in likovna umetnina (1924–1928, oprema do leta 1956),

-

z zasnovo notranjega stebrišča se naslanja na grško antiko in išče sintezo med centralnim in vzdolžnim sakralnim prostorom,

-

je izjemna v slovenskem in širšem evropskem prostoru.

(6)

Varovani elementi spomenika so:

-

stavba cerkve v celoti, njena namembnost, zunanjost in notranjost, skupaj z zvonikom,

-

vsa Plečnikova avtorsko oblikovana notranja oprema,

-

oprema, nastala po avtorjevi zamisli v Plečnikovi šoli, in baročni kipi (Francesco Robba).

(7)

Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo, izdelano po Plečnikovih načrtih, velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za to opremo je treba izdelati inventarno knjigo.

(8)

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka.

5. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Plečnikova hiša (EŠD 345).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi, zgodovinskimi in naselbinskimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parcele št. 170/1, 170/2, 172/1, 172/2, 173, vse k. o. Trnovsko predmestje.

(4)

Vplivno območje spomenika obsega parcele št. *30, *56, *58/2, 154/4 (del parcele s stavbnim nizom ob Karunovi ulici), 154/5, 159/6 (del parcele s stavbnim nizom ob Karunovi ulici), 163/5 (del parcele s stavbnim nizom ob Karunovi ulici), 164/5 (del parcele s stavbnim nizom ob Karunovi ulici), 1692/1 (zahodni del parcele do mostu in vzhodnega vogala Karunove ulice), 1692/2 (vzhodni del parcele do vogalov parc. št. 1692/30 in 187/9, obe k. o. Trnovsko predmestje), 1692/36, 1692/37 (zahodni del parcele do vogalov parc. št. *55 in 37/3, obe k. o. Trnovsko predmestje), 1692/6 (severni del parcele od Karunove ulice od Eipprove), 1718, 182/1, 182/2, 182/3, 182/4, 182/5, 183/2, 183/3, 183/4, 183/5, 186/3, 186/4, 186/5, 186/6, 186/8, 186/9, 187/8, 33/1, 33/2, 37/1, 37/2, 37/3, 41/6, 7/6, 7/7 (zahodni del parcele ob parc. št. 7/6, k. o. Trnovsko predmestje), vse k. o. Trnovsko predmestje.

(5)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

predmestna pritlična hiša z vrtom iz poznega 19. stoletja, 1921–1957 dom arhitekta Jožeta Plečnika, ki ga je arhitekt nenehno preoblikoval in dopolnjeval,

-

celota s prizidkom in vrtom je spomenik arhitektove domiselnosti, njegovega življenja in muzej z zbirko načrtov ter maket, ki so shranjeni v hiši,

-

objekt je bil izhodiščna točka arhitektovega urbanističnega urejanja Ljubljane.

(6)

Varovani elementi spomenika so:

-

stavba v celoti, njena zunanjost in notranjost, z vso Plečnikovo avtorsko oblikovano notranjo opremo in originalnim inventarjem, zbranim do leta 1957,

-

funkcija objekta,

-

vrt in na njem shranjene spolije, vključno z elementi s Tromostovja in Čevljarskega mostu.

(7)

Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo, izdelano po Plečnikovih načrtih in za opremo, ki jo je Plečnik osebno uporabljal, velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za to opremo je treba izdelati inventarno knjigo.

(8)

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka.

6. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Kongresni trg (EŠD 368). V okviru te enote se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi tudi enota Ljubljana – Spomenik demonstracijam na Kongresnem trgu (EŠD 22784).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi zgodovinskimi, arheološkimi, vrtnoarhitekturnimi ter naselbinskimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parcele št. 3200, 3201, 3276 (del parcele/ceste na zahodni strani Kongresnega trga, vzdolž Uršulinskega samostana), 3289 (del parcele, brez Gerberjevega stopnišča), 3290, vse k. o. Ajdovščina.

(4)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

po zasnovi arhitekta Plečnika so (1928–1940) uredili tlakovano ploščad trga, preuredili linije poti in zasaditev parka Zvezda, urejali dostope in dodali prenesene spomenike (znamenje sv. Trojice),

-

Plečnik je zasnoval še spomenik demonstracijam (kip Božo Pengov), učenci posamezne dodatke (Boris Kobe, vodnjak, 1940; Anton Bitenc, Emonec, 1966),

-

trg s parkom Zvezda je najpomembnejša Plečnikova zasnova odprtega prostora v jedru Ljubljane in zaključek urbanistične poteze, izteka Vegove ulice,

-

trg je zgodovinsko izjemen prostor, na katerem so potekali številni pomembni dogodki v zgodovini Slovenije.

(5)

Varovani elementi spomenika so:

-

Plečnikova avtorska zasnova parterne ureditve,

-

javni spomeniki na trgu in zelenicah,

-

mestno pohištvo iz obdobja Plečnikove ureditve,

-

vrtnoarhitekturna zasnova z zelenicami in platanami.

(6)

Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, drugega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka.

7. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Narodna in univerzitetna knjižnica (EŠD 373).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi in zgodovinskimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parceli št. 164/1 (del parcele ob Turjaški in Gosposki ulici), 164/2, obe k. o. Ljubljana mesto.

(4)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

Narodna in univerzitetna knjižnica, zgrajena (1936–1941) po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, je celostna arhitekturna in likovna umetnina ter sodi med arhitektova najpomembnejša dela v Sloveniji,

-

knjižnica je ena izmed temeljnih kulturnih institucij in gradnikov narodne identitete in nahajališče največje in osrednje zbirke slovenskih knjig.

(5)

Varovani elementi spomenika so:

-

stavba knjižnice v celoti, njena zunanjost in notranjost,

-

tlorisi in vsi gabariti,

-

avtorsko izbrani materiali,

-

Plečnikova avtorsko oblikovana stavbna in notranja oprema.

(6)

Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo, izdelano po Plečnikovih načrtih, velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo, izdelano po Plečnikovih načrtih, velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za to opremo je treba izdelati inventarno knjigo.

8. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Pokopališče Navje (EŠD 383).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z zgodovinskimi, umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi in naselbinskimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parceli št. 1840/1, 1840/2, obe k. o. Bežigrad.

(4)

Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 1761/59, 1761/60, 1761/61, 1761/64, 1763/92, 1763/93, 1769/2, 1770, 1772/1, 1772/2, 1772/3, 1772/4, 1772/5, 1772/6, 1772/7, 1773, 1796/144 (južni del parcele), 1814/1 (južni del parcele), 1814/2, 1838/1, 1839/1, 1839/2, 1839/3, 1839/4, 1839/5, 1839/6, 1841/1, 1841/2, 1843/1 (vzhodni del parcele), 1846/2, 1846/3, 1846/4, 1846/5, 1846/6, 1846/7, 1846/8 (vzhodni del parcele med Baragovim semeniščem in Navjem), 2232/5 (del parcele/ceste pred vhodom na Navje), vse k. o. Bežigrad.

(5)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

izjemen zgodovinski spomenik je vzhodni rob starega ljubljanskega pokopališča pri sv. Krištofu, ki je bil po načrtih Plečnika (1929) in s sodelovanjem arhitekta Iva Spinčiča spremenjen in urejen v letih 1937/1938 v park spomina na velikane slovenske kulture kot simbolni slovenski Panteon. Na pokopališču so med drugimi pomembnimi osebami pokopani literati (Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Matija Čop, Emil Korytko, Fran Maselj Podlimbarski, Fran Levstik, Josip Stritar, Josip Jurčič), glasbeniki (Vojteh Valenta), znanstveniki (Josip Ressel), slikarji (Matevž Langus, Mihael Stroj) in politiki (Janez Bleiweis, Janez Nepomuk Hradeczky, Anton Korošec),

-

Navje je kakovostna arhitekturna in vrtnoarhitekturna oddolžitev velikanom slovenske zgodovine.

(6)

Varovani elementi spomenika so:

-

zasnova,

-

ureditev zunanjih površin, vključno z vrtnoarhitekturnimi elementi,

-

vhodno stopnišče,

-

paviljon,

-

nagrobniki.

(7)

Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka. Za spomenik dodatno velja prepoved vožnje z vozili, razen za potrebe vzdrževanja Navja.

(8)

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka. Na območju se primarno urejajo parkovne površine, prostor ob pokopališču je lahko uporabljen za podzemne parkirne prostore.

9. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Regulirana struga Ljubljanice (EŠD 386). V okviru te enote dediščine se za kulturni spomenik državnega pomena razglasijo tudi enote Ljubljana – Tromostovje (EŠD 398), Ljubljana – Vodna zapornica (EŠD 402), Ljubljana – Čevljarski most (EŠD 5642), Ljubljana – Trnovski pristan (EŠD 22826).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z vrtnoarhitekturnimi, umetnostnimi, arhitekturnimi, zgodovinskimi in naselbinskimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parcele št. 3286, 3287, 3289 (severovzhodni del parcele z Gerberjevim stopniščem), vse k. o. Ajdovščina; 81/1 (vzhodni del parcele z drevoredom kostanjev ob Krakovskem nasipu), k. o. Krakovsko predmestje; parcele št. 153/18, 153/22 (vzhodni del parcele pred Čevljarskim mostom), 153/26, 154/1, 154/6, 154/9, 155, vse k. o. Ljubljana mesto; parcela št. 524 (del parcele/struge od Zmajskega do Hradeckega mostu), k. o. Poljansko predmestje; parcela št. 3841, k. o. Tabor; parcele št. 1692/12 (del parcele s transformatorsko postajo ob izlivu Gradaščice v Ljubljanico), 1706/1 (del parcele/struge od Špice do transformatorske postaje ob izlivu Gradaščice v Ljubljanico), 250/62, 250/780, vse k. o. Trnovsko predmestje.

(4)

Vplivno območje spomenika obsega parcelo št. 3845, k. o. Tabor.

(5)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

urejena regulirana struga Ljubljanice je najbolj unikatna in celostna mestna vodna poteza med Špico in iztekom regulacije za zapornico,

-

Plečnik je zatečeno stanje z betonsko strugo preoblikoval s terasami, mostovi, konzolnimi pomoli, ograjami, zazelenitvijo in domiselnimi detajli ureditve, ki so poudarili Ljubljanico kot eno od osrednjih mestnih avenij.

(6)

Varovani elementi spomenika so:

-

Plečnikova avtorska ureditev z vsemi elementi okrasov brežin in dostopi, vključno z Gerberjevim stopniščem in pristanom (Makalonca),

-

vsi v prvem odstavku tega člena navedeni mostovi v celoti: centralni most in obe brvi Tromostovja in Čevljarski most skupaj s tlakovanjem ob mostu,

-

vodna zapornica v celoti,

-

terasasta ureditev Trnovskega pristana skupaj z ozelenitvijo z vrbami žalujkami.

(7)

Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka. Ob morebitnem urejanju plovnega režima Ljubljanice je treba za območje ob vodni zapornici pripraviti konservatorski načrt in javni natečaj za ureditev splavnice.

(8)

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka.

10. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Stadion za Bežigradom (EŠD 393).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, zgodovinskimi, vrtnoarhitekturnimi in naselbinskimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parcele št. 311/1, 311/2, 311/3, 311/4, 311/5, vse k. o. Bežigrad.

(4)

Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 2221/1 (del parcele, ki se zajeda v parcelo 311/2, k. o. Bežigrad), 310/1, 310/2, 310/3, 310/7, 312, vse k. o. Bežigrad.

(5)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

je edini tovrstni objekt, ki ga je načrtoval arhitekt Jože Plečnik,

-

je vzorčni primer Plečnikove arhitekture, ki zaznamuje nekdanje predmestje Bežigrad in območje glavne mestne vpadnice,

-

je najstarejši ohranjeni stadion v Ljubljani, načrtovan in grajen v letih 1923–1926 in 1935–1940 po vzoru antičnih stadionov,

-

na stadionu, postavljenem za potrebe katoliškega telovadnega društva Orli in evharistični kongres, so potekale številne športne, kulturne in politične prireditve, pomembne za Slovenijo.

(6)

Varovani elementi spomenika so:

-

velika tribuna oziroma glorieta,

-

stopniščni del ob severni in južni strani gloriete,

-

obe mali tribuni oziroma paviljona na severovzhodni in jugovzhodni strani,

-

zidana opečna obodna ograja z originalnimi detajli okoli vsega stadiona,

-

vhodno prekrito stebrišče na vzhodni strani,

-

v brežine razporejene sedežne tribune,

-

spominski steber z vetrnico,

-

ohranjeni deli stavbne opreme, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik,

-

vrtnoarhitekturna ureditev pred vhodnim stebriščem, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik,

-

ohranjanje vedute stadiona med vhodnim stebriščem in glorieto, zlasti iz smeri Dunajske ceste, vključno s križiščem s Samovo cesto.

(7)

Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za varovane vrtnoarhitekturne elemente velja varstveni režim iz četrtega odstavka 56. člena tega odloka.

(8)

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka.

11. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Cerkev sv. Florijana (EŠD 1973).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parceli št. *68, 153/6 (del parcele z dostopnim stopniščem do cerkve), obe k. o. Ljubljana mesto.

(4)

Vrednoti, ki utemeljujeta razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, sta:

-

Plečnikova avtorska dopolnitev (1933–1934) zunanjščine baročne cerkve sv. Florijana (1672), ki je cerkveno fasado spremenila v kakovostno arhitekturo,

-

sozvočje oblikovanega mestnega vogala ob prehodu Gornjega trga proti Gradu.

(5)

Varovani elementi spomenika so:

-

namembnost, zunanjost cerkve z dostopnim stopniščem in s konfini,

-

v fasade vgrajeni kamniti detajli in niša s kipom Janeza Nepomuka (Francesco Robba, 1727).

(6)

Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka.

12. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom (EŠD 1981).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parcele št. 926/1, 926/2, 926/3, vse k. o. Bežigrad.

(4)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

arhitekt Plečnik je leta 1956 zakoličil današnjo lokacijo cerkve sv. Cirila in Metoda,

-

cerkev je najprej načrtoval (1933–1934) kot prizidek cerkve sv. Krištofa,

-

ob rušenju objekta na Gospodarskem razstavišču so po predelanih Plečnikovih načrtih (Anton Bitenc, 1958) sezidali nadomestno cerkev,

-

gradnja po avtorjevi smrti leta 1957 zaznamuje spomin in spoštljiv odnos do izvirnega dela arhitekta Plečnika,

-

notranjost cerkve je opremljena z izvirno Plečnikovo opremo, preneseno iz podrte cerkve.

(5)

Varovani elementi spomenika so:

-

stavba cerkve v celoti, vključno z namembnostjo,

-

Plečnikova avtorsko oblikovana notranja oprema.

(6)

Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo, izdelano po Plečnikovih načrtih, velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za to opremo je treba izdelati inventarno knjigo.

13. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Cerkev sv. Jerneja v Šiški (EŠD 2000).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi in zgodovinskimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parceli št. 1337, 1338, obe k. o. Spodnja Šiška.

(4)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

cerkev sv. Jerneja je ena najstarejših cerkva v Ljubljani (prva omemba 1370), z romanskim jedrom in baročno dozidavo,

-

po letu 1936 so po Plečnikovih načrtih preuredili vsa pročelja, dodali odprt hodnik in ob cerkvi uredili stopnišče s svetilnikom ter zasadili drevje.

(5)

Varovani elementi spomenika so:

-

stavba cerkve v celoti, vključno z namembnostjo,

-

Plečnikovi dodani zunanji detajli,

-

stopnišče s svetilnikom in z vrtnoarhitekturnimi elementi.

(6)

Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega in iz petega odstavka 56. člena tega odloka.

14. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Baragovo semenišče (EŠD 5456).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi in etnološkimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parcelo št. 1847, k. o. Bežigrad.

(4)

Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 1846/10, 1846/2, 1846/3, 1846/4, 1846/5, 1846/6, 1846/7, 1846/8, 1846/9, 1848/4, 1848/5, 1852/27, 1852/28, 1852/29, 1852/7, 1855/1, 1856/5, 1864/1, 1870, 1871 (južni del parcele s parkiriščem), 1872 (južni del parcele s parkiriščem), 1873/1, 1873/2, vse k. o. Bežigrad.

(5)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

palačo krožnega tlorisa je avtorsko zasnoval arhitekt Plečnik (1936–1938), zidavo je vodil (1938–1941) inženir Anton Suhadolc, zaključna dela so izpeljali leta 1955 po načrtih arhitekta Antona Bitenca,

-

urbanistična umestitev in izjemna, simbolna krožna tlorisna zasnova sta del Plečnikove zamisli za celostno regulacijo Svetokriškega okraja,

-

palača je ena največjih monumentalnih zgradb v Sloveniji iz obdobja med obema vojnama,

-

v dvoranah objekta že več kakor 50 let potekajo številne družabne prireditve, pomembne za mesto.

(6)

Varovani elementi spomenika so:

-

obstoječa stavbna lupina v celoti,

-

tlorisi in detajli dodatne ureditve vhodnih stopnišč ter Festivalne dvorane (avtor Anton Bitenc).

(7)

Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, tretjega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka.

(8)

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka. Varstveni režim dopušča dozidavo objekta, prilagojeno izvirni Plečnikovi zamisli krožnega tlorisa. Možno je urediti podzemne garaže v delu vplivnega območja, ki ne posega v nekdanje pokopališče.

15. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Emonska cesta, Trg francoske revolucije in Vegova ulica (EŠD 5635). V okviru te enote se za kulturni spomenik državnega pomena razglasijo tudi enote, javni spomeniki skladateljem: Ljubljana – Spomenik Antonu Foersterju (EŠD 9627), Ljubljana – Spomenik Benjaminu Ipavcu (EŠD 9628), Ljubljana – Spomenik Davorinu Jenku (EŠD 9629), Ljubljana – Spomenik Emilu Adamiču (EŠD 9630), Ljubljana – Spomenik Franu Gerbiču (EŠD 9632), Ljubljana – Spomenik Hugolinu Sattnerju (EŠD 9634), Ljubljana – Spomenik Jakobu Petelinu Gallusu (EŠD 9636), Ljubljana – Spomenik Mateju Hubadu (EŠD 9637), Ljubljana – Spomenik Stevanu Mokranjcu (EŠD 9640), Ljubljana – Spomenik Vatroslavu Lisinskemu (EŠD 9641). Razglasijo se tudi enote, javni spomeniki: Ljubljana – Spomenik Ivanu Prijatelju (EŠD 9635), Ljubljana – Spomenik Simonu Gregorčiču (EŠD 9639) in Ljubljana – Ilirski steber (EŠD 9643).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi, arheološkimi, zgodovinskimi in naselbinskimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parcele št. 178/1, 178/15, 178/3 (vzhodni del parcele, ki sega na Trg francoske revolucije), 178/4, 300 (osrednji del parcele, ki sega od Trga francoske revolucije do križišča z Zoisovo cesto), vse k. o. Gradišče I; parcele št. *227/2 (zahodni del parcele pred hišo Vegova ulica 3), *227/3, 136/2, 141, 154/12 (zahodni del parcele ob Vegovi ulici), 154/13, 154/14, 159 (zahodni del parcele ob Vegovi ulici), 164/1 (del parcele na zahodni strani Narodne in univerzitetne knjižnice), 164/3, vse k. o. Ljubljana mesto.

(4)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

Plečnikova izjemna »zelena avenija« med Kongresnim trgom, po Vegovi ulici čez Trg francoske revolucije in po Emonski cesti v smeri mostu čez Gradaščico ali do arhitektove hiše na Karunovi ulici,

-

Plečnik je s tlakovanji, mestnim pohištvom, spomeniki, manjšimi arhitekturami in drevoredi ter drugo zazelenitvijo povezal različne sekvence prostora, elemente zgodovinskih obdobij, arhitekturne in likovne prvine ter ustvaril mestno magistralo, ki je ključni element Plečnikove zelene Ljubljane.

(5)

Varovani elementi spomenika so:

-

koncept ureditve ulic in trga s terasami, tlakovanji, spomeniki, stopnišči, kioskom in drugim mestnim pohištvom, vključno z vrtnoarhitekturnimi elementi,

-

vsi javni spomeniki skladateljem iz prvega odstavka tega člena (avtor kipar Lojze Dolinar), drugi javni spomeniki iz prvega odstavka tega člena (Ivanu Prijatelju, delo Franceta Goršeta; in Simonu Gregorčiču, delo Zdenka Kalina) in javni spomeniki (Francetu Kidriču, Franu Ramovšu in Rajku Nahtigalu, vsi delo kiparja Borisa Kalina) na terasi pred knjižnico,

-

Ilirski steber (avtor kipar Lojze Dolinar), z vsemi detajli ureditve in vrtnoarhitekturnimi elementi.

(6)

Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, drugega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka. Za Trg francoske revolucije dodatno velja varstveni režim, ki določa podrejanje prometnega režima, vključno z zarisovanjem prometnih talnih oznak, Plečnikovi zasnovi. Na trgu ne sme biti začasnih objektov. Izjeme za posebne prireditve predhodno odobri pristojni zavod.

16. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Levstikov trg (EŠD 5636). V okviru te enote se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi tudi enota Ljubljana Marijin steber (EŠD 9642).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi, zgodovinskimi in naselbinskimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parcele št. 153/1 (južni del parcele na predprostoru cerkve sv. Jakoba in na območju trga z Marijinim znamenjem), 153/2 (severozahodni del parcele, pločnik med zahodnim robom Levstikovega trga in mostom), 153/3 (južni del parcele/ceste do hiše na Rožni ulici 7), vse k. o. Ljubljana mesto.

(4)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

avtorska ureditev Levstikovega trga (1926–1938) z dvema, konceptualno in oblikovno ločenima trgoma: trg pred cerkvijo sv. Jakoba z urejeno hojnico v osi vhoda v cerkev in z robno zasaditvijo topolov; drugi del trga je avtonomna geometrijska ureditev ovala odprtega prostora z Marijinim stebrom,

-

Marijin kip (1681, kip J. V. Valvasor in Wolf Weissenkirchner ml.) kot osrednji vertikalni poudarek,

-

zamejitev roba trga z robniki in kroglastimi konfini ter kroglasti javorji med njimi,

-

v os znamenja postavljen vodnjak in za njim kulisa višjih dreves, ki zaključuje trg,

-

Plečnikova ureditev je unikum v oblikovanju odprtega prostora, kaže avtorjevo spretno urejeno sintezo zasnov ulic, urejenih zelenih površin in spomeniške plastike.

(5)

Varovani elementi spomenika so:

-

talna ureditev z značilnimi materiali v celoti,

-

vse mestno pohištvo, skupaj z vodnjakom in Marijinim stebrom s kipom ter z vrtnoarhitekturnimi elementi.

(6)

Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka.

17. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Spomenik žrtvam NOB v Trnovem in Koleziji (EŠD 5726).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z zgodovinskimi, umetnostnimi in vrtnoarhitekturnimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parcele št. 236/13, 236/14, 236/24, 236/25, vse k. o. Trnovsko predmestje.

(4)

Vplivno območje spomenika obsega parceli št. 236/12 (del parcele, na kateri sta park in del parkirišča), 236/9, obe k. o. Trnovsko predmestje.

(5)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

spomenik NOB v manjšem parku ob Riharjevi cesti v Trnovem je bil postavljen leta 1954 po Plečnikovih načrtih,

-

izhodišče so osnovna geometrijska telesa, na katerih so dekoracije in napisi (verzi Mile Klopčič),

-

spomenik je pomemben med avtorjevimi raznolikimi spomeniki NOB in je bil vizualni zaključek panorame, vidne s Plečnikovega vrta.

(6)

Varovana elementa spomenika sta javni spomenik v celoti in vrtnoarhitekturni elementi ob njem.

(7)

Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega in šestega odstavka 56. člena tega odloka.

(8)

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka. Varstveni režim za vplivno območje dodatno določa celostno ureditev nepozidanih površin in odstranitev začasnih objektov v primeru urejanja parkirišča in pločnikov.

18. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Peglezen (EŠD 5928).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.

(3)

Spomenik obsega parcelo št. 229, k. o. Poljansko predmestje.

(4)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

poslovno-stanovanjski objekt s klinasto tlorisno zasnovo, prilagojeno ozki in koničasti parceli, je bil zgrajen po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika leta 1934,

-

odlikuje se z izjemno kakovostnim celostnim oblikovanjem in odlično urbanistično poudarjeno umestitvijo na vogalu Poljanske in Kapiteljske ulice.

(5)

Varovani elementi spomenika so:

-

stavba v celoti, z vsemi detajli pročelij, tlorisno shemo in ohranjenim stavbnim pohištvom,