Pravilnik o preverjanju varnosti cestne infrastrukture...

2337. Pravilnik o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest

Na podlagi devetega odstavka 104. člena in za izvrševanje drugega odstavka 98. člena, četrtega in petega odstavka 99. člena in prvega odstavka 103. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 - ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 - ZUNPEOVE) ministrica za infrastrukturo izdaja

P R A V I L N I K
o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik podrobneje določa postopke, na podlagi katerih javna agencija, pristojna za varnost prometa (v nadaljnjem besedilu: javna agencija), izvaja strokovna usposabljanja presojevalcev varnosti cest, način opravljanja preizkusa znanja, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati predavatelji na strokovnem usposabljanju, zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za usposabljanje, program usposabljanja in način obdobnega izpopolnjevanja za ohranjanje statusa presojevalca varnosti cest, plačilo stroškov strokovnega usposabljanja in preizkusa znanja ter druge aktivnosti v zvezi s preverjanjem varnosti cestne infrastrukture in usposabljanjem presojevalcev varnosti cest.

(2)

S tem pravilnikom se v skladu z Direktivo 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 319 z dne 29. 11. 2008, str. 59), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2019/1936 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o spremembi Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 305 z dne 26. 11. 2019, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/96/ES), podrobneje določajo preverjanje varnosti ter ocenjevanje varnosti v cestnem prometu in razvrščanje cestnih odsekov po stopnji prometne varnosti v kategorije ter način priprave poročila o prometni nesreči.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

ciljno usmerjeno pregledovanje varnosti cest (TRSI) je pregled ceste ali cestnega odseka, ki se izvede na pobudo upravljavca ceste zaradi neposrednega prepoznavanja nevarnih okoliščin, napak ali težav, ki pomenijo povečano tveganje za nastanek prometnih nesreč ali poškodb udeležencev cestnega prometa;

2.

poročila o preveritvi varnosti prometa (RSA) za fazo idejne zasnove, fazo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: DGD), fazo projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (v nadaljnjem besedilu: PZI), fazo izvedbenega načrta (v nadaljnjem besedilu: IZN), fazo izvedbe gradnje, fazo pred predajo ceste prometu in fazo po določenem obdobju obratovanja ceste so dokumenti, ki jih izdela presojevalec varnosti cest po pregledu projekta v posamezni fazi;

3.

poročilo o oceni učinka na varnost v cestnem prometu (RSIA) je dokument, ki ga izdela presojevalec varnosti cest po pregledu strokovnih podlag iz 10. člena tega pravilnika;

4.

poročilo o ocenjevanju varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje (NWRSA) je dokument, ki ga izdela upravljavec ceste ter z njim oceni stopnjo tveganja za prometne nesreče na podlagi pregleda lastnosti zasnove ceste na kraju samem ali s pomočjo uporabe ustreznih elektronskih sredstev in na podlagi analize posameznih odsekov cestnega omrežja, ki so v uporabi več kot tri leta in na katerih po metodologiji določanja mest z visoko stopnjo prometnih nesreč prihaja do zgostitev prometnih nesreč, katerih posledica so smrt ali hude telesne poškodbe udeležencev cestnega prometa;

5.

poročilo o pregledu varnosti ceste (RSI) je dokument, ki ga izdela presojevalec varnosti cest po opravljeni preveritvi situacije in ureditve na obstoječi cesti, ki bi lahko povzročili nastanek prometne nesreče ali povečali njene posledice, z upoštevanjem ceste in njene okolice ter vpliva človeških dejavnikov;

6.

presojevalec varnosti cest je strokovno usposobljena oseba, ki samostojno presoja strokovno rešitev v vseh fazah načrtovanja in projektiranja cestno infrastrukturnih projektov z vidika varnosti cestnega prometa, pregleduje obstoječo cestno infrastrukturo z vidika varnostnih lastnosti in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja javne ceste, in tem pravilnikom, ter ima veljavno potrdilo o opravljenem preizkusu znanja ter opravljenih obdobnih usposabljanjih;

7.

preverjanje varnosti v cestnem prometu ali znatne spremembe obstoječe ceste (v nadaljnjem besedilu: cestno infrastrukturni projekt) je sistematičen proces, ki poteka v vseh fazah načrtovanja, projektiranja, gradnje in vzdrževanja cest ter obsega izdelavo ocene učinkov na varnost v cestnem prometu, preverjanje varnosti v cestnem prometu, oceno varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje ter redno in ciljno usmerjeno pregledovanje varnosti cest, temelji pa na presoji strokovnih rešitev v fazi načrtovanja in projektiranja ter pregledu obstoječe ceste z upoštevanjem cestne okolice, ki se izvaja z namenom ugotovitve napak ali pomanjkljivosti oziroma obstoja nevarnih okoliščin, ki lahko privedejo do nastanka prometnih nesreč; če do nesreč že prihaja, pa da se omilijo njihove posledice;

8.

redno pregledovanje varnosti cest pomeni reden periodični pregled stanja ceste ali cestnih odsekov, ki z vidika prometne varnosti zahtevajo izvedbo vzdrževalnih del za preprečevanje nastanka prometnih nesreč;

9.

strokovni kolegij presojevalcev varnosti cest je strokovno in posvetovalno telo javne agencije.

3. člen

(naročnik in plačnik poročil)

(1)

Naročnik in plačnik poročila o ocenjevanju varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje, poročila o oceni učinka na varnost prometa, poročil o preveritvi varnosti prometa, poročila o pregledu varnosti ceste, poročila o ciljno usmerjenem pregledovanju varnosti ceste in poročila o rednem pregledovanju varnosti ceste je upravljavec ceste.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek je naročnik in plačnik poročil iz prejšnjega odstavka investitor, katerega načrtovani objekt vpliva na cestno infrastrukturo oziroma varnost udeležencev cestnega prometa, upravljavec ceste pa ob izdaji soglasja na podlagi zakona, ki ureja ceste, preveri, ali je investitor upošteval poročilo presojevalca varnosti cest.

4. člen

(naročnik in plačnik poročila o prometni nesreči)

Naročnik in plačnik poročila o raziskavi dejavnikov prometne nesreče s smrtnim izidom je javna agencija.

5. člen

(število presojevalcev varnosti cest)

Število presojevalcev varnosti cest v posameznih fazah se glede na ocenjeno zahtevnost in predvideno časovno dinamiko projekta opredeli v okviru razpisnih pogojev posameznega postopka javnega naročila za izbiro presojevalca varnosti cest.

6. člen

(naloge presojevalca varnosti cest)

Presojevalec varnosti cest izvaja presojo varnosti v vseh fazah načrtovanja in obratovanja cestnih infrastrukturnih projektov, ki obsegajo izdelavo ocene učinkov na varnost v cestnem prometu, preverjanje varnosti v cestnem prometu, oceno varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje in redno ter ciljno usmerjeno pregledovanje varnosti cest.

7. člen

(strokovni kolegij presojevalcev varnosti cest)

(1)

Strokovni kolegij presojevalcev varnosti cest imenuje javna agencija in je sestavljen iz treh presojevalcev varnosti cest.

(2)

V strokovni kolegij se lahko imenuje presojevalec varnosti cest z najmanj dvanajstletnimi izkušnjami s področja varnosti cest za obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

(3)

Strokovni kolegij ima predvsem naslednje naloge:

-

v skladu z 31. členom tega pravilnika odloča o priznavanju znanj, pridobljenih v tujini;

-

na zahtevo ministrstva, pristojnega za promet, upravljavca ceste ali javne agencije da strokovno mnenje, kadar nastanejo nejasnosti pri razumevanju posameznih strokovnih vsebin s področja presoj varnosti cestnega prometa.

(4)

Finančna sredstva za delo članov strokovnega kolegija zagotovi javna agencija.

II. OCENA UČINKA NA VARNOST V CESTNEM PROMETU ZA CESTNO INFRASTRUKTURNE PROJEKTE V FAZI NAČRTOVANJA VARIANT (RSIA)

8. člen

(vrste projektov, za katere je ocena učinka na varnost v cestnem prometu obvezna)

Izdelava ocene učinka na varnost v cestnem prometu se izvede za vse cestne projekte iz 95. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 - ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 - ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZCes-2).

9. člen

(izdelovalec ocene učinka na varnost v cestnem prometu)

(1)

Presojevalec varnosti cest opravi pregled projektne dokumentacije cestno infrastrukturnega projekta in pripravi oceno učinka na varnost v cestnem prometu samostojno.

(2)

Pri pripravi ocene učinka se upoštevajo merila iz Priloge I Direktive 2008/96/ES.

10. člen

(strokovne podlage za izdelavo ocene učinka na varnost v cestnem prometu)

(1)

Predmet pregleda so vse strokovne podlage, ki obravnavajo elemente ceste, ki neposredno ali posredno vplivajo na varnost prometa (v nadaljnjem besedilu: strokovne podlage).

(2)

Strokovne podlage vsebujejo tudi:

-

študijo o predvidenih prometnih obremenitvah in strukturi prometa na novi ali rekonstruirani cesti ter v njenem vplivnem območju;

-

prometno varnostno analizo (število, vrste in posledice prometnih nesreč) na obstoječi cesti in na drugih cestah, na katere bo vplivala gradnja nove ali rekonstrukcija obstoječe ceste.

(3)

Predmet pregleda je tudi analiza vplivov vremenskih dejavnikov, ki lahko vplivajo na varno odvijanje prometa na določenem cestno infrastrukturnem projektu, če ministrstvo, pristojno za meteorologijo, v fazi izdaje smernic opozori na takšne dejavnike.

(4)

Če so strokovne podlage izdelane v obliki in vsebini projektne dokumentacije, se za njihov pregled upoštevajo določbe III. poglavja tega pravilnika. V tem primeru se ocena učinka ne izdela.

(5)

Naročnik presoje dostavi vse strokovne podlage, s katerimi razpolaga, presojevalcu varnosti cest, ki izvaja presojo.

11. člen

(naloge presojevalca varnosti cest pri ugotavljanju učinka na varnost v cestnem prometu)

(1)

Presojevalec varnosti cest opravi pregled strokovnih podlag v skladu s smernicami za pregled in izvedbo ocene učinka na varnost v prometu.

(2)

Presojevalec varnosti cest izdela oceno učinka na varnost v cestnem prometu za vse variante, ki so v strokovnih podlagah za izdelavo študije variant, v skladu s predpisi, ki urejajo prostor.

(3)

Če presojevalec varnosti cest v primeru iz prejšnjega odstavka ugotovi, da bi bilo mogoče z določenimi ukrepi oziroma popravki tehničnih rešitev posamezno varianto prometnovarnostno izboljšati, da naročniku konkretne predloge za izboljšanje predlaganih sprejemljivih variant. Naloga presojevalca varnosti cest je, da variante cestno infrastrukturnega projekta razvrsti glede na njihovo prometno varnostno sprejemljivost.

(4)

Izdelano poročilo o oceni učinka na varnost v prometu presojevalec varnosti cest predloži naročniku poročila.

12. člen

(obveznosti naročnika poročila v fazi ocene učinka na varnost v prometu)

(1)

Na podlagi prejetega poročila iz prejšnjega člena naročnik poročila presojevalcu varnosti cest pripravi pisni odgovor, v katerem opredeli, katere pripombe iz poročila bo upošteval v fazi načrtovanja variant, katere pripombe iz poročila bo upošteval pri načrtovanju potrjene variante, ter s katerimi pripombami iz poročila se ne strinja in zakaj jih ne more upoštevati.

(2)

Naročnik poročila pošlje odgovor iz prejšnjega odstavka presojevalcu varnosti cest.

(3)

Opredelitev upravljavca ceste o neupoštevanju predlogov presojevalca varnosti cest se obravnava na zaključnem sestanku iz 106. člena ZCes-2.

(4)

Vsa dokumentacija iz tega člena je sestavni del strokovnih podlag.

III. PREVERJANJE VARNOSTI V CESTNEM PROMETU V VSEH FAZAH PODROBNEJŠEGA NAČRTOVANJA IN IZDELAVE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN V FAZI PRED IN PO SPROSTITVI PROMETA (RSA)

13. člen

(vrste projektov, za katere je preverjanje varnosti v cestnem prometu obvezno)

(1)

Preverjanje varnosti v cestnem prometu se izvede za vse cestno infrastrukturne projekte iz 95. člena ZCes-2. Pri tem se upoštevajo merila iz Priloge II Direktive 2008/96/ES.

(2)

Preverjanje varnosti v cestnem prometu se izvaja v vseh fazah izdelave projektne dokumentacije, neposredno pred predajo ceste v uporabo in v določenem časovnem obdobju po začetku obratovanja ceste. Preverjanje varnosti se izvaja tudi v fazi načrtovanja potrjene variante, če se strokovne podlage izdelajo v obliki in vsebini projektne dokumentacije.

(3)

Za vsako posamezno fazo presojevalec varnosti cest izdela ločena poročila o preverjanju varnosti v cestnem prometu.

(4)

Za presojo vseh faz preverjanja varnosti v cestnem prometu se lahko imenujejo isti presojevalci varnosti cest.

(5)

Preverjanje varnosti v cestnem prometu v fazi projekta za pridobitev DGD se izvede sočasno z recenzijo in revizijo projektne dokumentacije.

Pravilnik o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest

Časovnica