na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 17-311/2023, stran 995 DATUM OBJAVE: 10.2.2023
VELJAVNOST: od 11.2.2023 / UPORABA: od 11.2.2023
RS 17-311/2023
Verzija
9 / 9
Čistopis se uporablja od 20.12.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
311. Uredba o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22 in 130/22 – ZPOmK-2) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
l. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa neposredna plačila, in sicer osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost, dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost, dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, shemo za podnebje, okolje in dobrobit živali ter vezano dohodkovno podporo iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: strateški načrt SKP 2023-2027), ki je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skupne kmetijske politike 2023–2027 (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027), za izvajanje:
1.
Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1448 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
2.
Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/1962 z dne 18. julija 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/2289 glede predstavitve vsebine strateških načrtov SKP v zvezi s standardoma DKOP 7 in 8 ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2022/1475 glede zagotavljanja nekaterih podatkov za namene spremljanja in vrednotenja s strani držav članic (UL L št. 2024/1962 z dne 19. 7. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU);
3.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2290 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil o metodah za izračun skupnih kazalnikov učinka in rezultatov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 486), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2141 z dne 13. oktobra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2023/130 glede poročanja o sankcijah v zvezi s pogojenostjo ter Izvedbene uredbe (EU) 2021/2290 glede poročanja o predplačilih za kazalnike učinka, ki se uporabijo za potrditev smotrnosti, in o zbirnih vrednostih kazalnikov učinka (UL L št. 2023/2141 z dne 16. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2290/EU);
4.
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1235 z dne 12. marca 2024 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 2024/1235 z dne 26. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/126/EU);
5.
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/744 z dne 2. februarja 2023 o popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/1172 glede prehodnih določb za olajšanje pregledov pogojenosti in navzkrižne skladnosti za nekatera plačila na površino v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 99 z dne 12. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/1172/EU);
6.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1173 z dne 31. maja 2022 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 23), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2202 z dne 4. septembra 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2022/1173 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike (UL L 2024/2202 z dne 5. 9. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2022/1173/EU).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
za območja:
a)
gorsko območje je gorsko območje, kakor je opredeljeno s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
b)
območje z omejenimi dejavniki je območje z omejenimi dejavniki, kakor je opredeljeno s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
2.
kmetijska dejavnost je v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU:
a)
proizvodnja, reja ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, pašo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali, ali
b)
vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev, in sicer:
-
katerikoli agrotehnični ukrep, ki preprečuje semenitev plevelov; agrotehnični ukrepi vključujejo najmanj plitko obdelavo tal ali košnjo ornih površin preden rastline semenijo, kadar gre za orno zemljišče,
-
košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta in obrezovanje trajnih rastlin na način, da ohranijo proizvodni potencial, kadar gre za trajne nasade,
-
košnja vsaj enkrat v letu oddaje zbirne vloge, kadar gre za trajno travinje, ali vsaj enkrat v naslednjem letu, kadar gre pri trajnem travinju za izjeme, določene v uredbi, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 in v uredbi, ki ureja pogojenost, ali kadar gre za trajno travinje, na katerem se izvajajo aktivnosti na podlagi uredbe, ki ureja izvajanje intervencije testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, ali pa se na podlagi ciljev Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 izvajajo naravovarstveni ukrepi, ki niso financirani iz SKP, ter so vključeni v pogodbeno ali skrbniško varstvo naravnih vrednot oziroma v znanstvene in strokovne raziskave ali projekte in za katere so z upravljavci površin sklenjeni pisni dogovori oziroma pogodbe s področja ohranjanja narave;
3.
kmetijska površina v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU pomeni površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje ali trajni nasad, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom na površinah. Kmetijsko-gozdarski sistem na površinah pomeni kmetijsko površino, na kateri raste do 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves, dreves ali grmov na hektar, ali površino z več kot 50 posamičnimi samoniklimi gozdnimi drevesi ali grmi na hektar, ki je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč zajeto kot 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
4.
orno zemljišče iz prejšnje točke pomeni kmetijsko površino, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, pa so neobdelana, vključno s površinami pod praho, v skladu z 31. in 70. členom Uredbe 2021/2115/EU, ne glede na to, ali gre za zemljišče pod rastlinjaki ali s pritrjeno ali premično zaščito. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Orno zemljišče je prijavljeno v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1100 – njiva, 1131 – začasni travnik, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi, 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, le kadar je namenjen pridelavi jagod, 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi;
5.
trajni nasad iz 3. točke tega člena pomeni kmetijsko površino z nasadom rastlin, ki niso vključene v kolobar in niso trajno travinje, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci, če je znotraj površine sadovnjakov do vključno 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Intenzivni sadovnjaki se ne štejejo za kmetijsko-gozdarski sistem. Trajni nasad je prijavljen v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če ne izpolnjuje pogoja iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23), 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi, razen tistih, na katerih so hitro rastoči panjevci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz druge alineje te točke. Pri tem se kot:
-
drevesnice, kamor ne štejejo plantaže gozdnega drevja, upoštevajo naslednje površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev: trsnice in matičnjaki, sadne drevesnice in jagodičevje, drevesnice okrasnega drevja, gozdne drevesnice, brez gozdnih drevesnic v gozdu za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva in sadike drevja in grmovja za zasaditev v vrtovih, parkih, ob cestah in na brežinah (na primer živa meja, vrtnice in drugo okrasno grmičevje, okrasni iglavci), vedno vključno z njihovimi podlagami in sadikami,
-
hitro rastoči panjevec upoštevata vrba (Salix spp.) in topol (Populus spp.), pri katerih je najdaljša obhodnja pet let in minimalno gostota znaša 3.333 dreves na hektar kmetijskih zemljišč;
6.
trajno travinje iz 3. točke tega člena pomeni kmetijsko površino, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 posamičnih dreves na hektar ali tolikšno število dreves, katerih pokrovnost drevesnih krošenj je manjša od 75 %, pri čemer se sadna drevesa ne štejejo. Površina, porasla s travinjem, kjer rastejo posamična drevesa, se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi v skladu z definicijo vzdrževanja. K trajnemu travinju štejemo tudi trajno travinje z razpršenimi neupravičenimi elementi, kot so grmičevje oziroma drevesa, ki niso krajinske značilnosti za namen pogojenosti ali pa predstavljajo gozdna drevesa nad dovoljenih 50 gozdnih dreves, ter skale, kamni, ob upoštevanju, da še naprej prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline. Površina se določi z uporabo proporcionalnega sistema znižanja neupravičenih elementov za 0–50 % sorazmerno z deležem teh elementov v upravičeni površini. Trajno travinje je prijavljeno v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23), 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Pri tem:
-
so trave ali druge zelene krmne rastline iz te točke v skladu z drugim pododstavkom točke c) tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU trave, razen če so namenjene pridelavi semen, in travno-deteljne mešanice ter druge zelene krmne rastline, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike, ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne,
-
se za namen spremljanja kolobarja iz te točke in 5. točke tega člena upoštevata glavni posevek in posevek, ki je prisoten po glavnem posevku v tekočem letu;
7.
upravičen hektar:
a)
upravičen hektar v skladu s 4. točko pod (a) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU je vsaka kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti nosilca kmetijskega gospodarstva, v obdobju vegetacije uporablja za nekmetijsko dejavnost za obdobje, ki v tekočem letu ni daljše od 30 dni, oziroma se kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti kljub več kot 30 dnem lahko šteje za upravičeno, če nosilec kmetijskega gospodarstva dokaže, da se kmetijske dejavnosti lahko izvajajo, ne da bi jih znatno ovirali intenzivnost, narava, trajanje in časovni razpored nekmetijskih dejavnosti. Ta občasna nekmetijska raba mora biti časovno omejena, ne sme povzročiti uničenja vegetacijske odeje, razen v primeru, da je uničenje vegetacijske odeje posledica priprave zemljišča za izboljšanje kmetijske dejavnosti, ali ogrožati skladnosti z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji na kmetijski površini. Dopušča se kmetijska raba vsako drugo leto, kot je določeno v tretji alineji 2. točke pod b) tega člena,
b)
kot upravičen hektar se štejejo tudi krajinske značilnosti na vseh vrstah kmetijskih površin, razen trajnega travinja z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, ki obsegajo največ 100 m2 ali so široke največ 2 m. V primeru osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost in dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete se v skladu s 4. točko pod (b) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU kot upravičen hektar šteje tudi vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki ima krajinske značilnosti, za katere velja obveznost ohranjanja na podlagi standarda DKOP 8 iz uredbe, ki ureja pogojenost, in vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za namen sheme SOPO INP 8.12 neproizvodne površine in elementi,
c)
površina, na kateri se prideluje konoplja, se v skladu s 4. točko pod (c) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU šteje kot upravičen hektar le v primeru, da vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah konoplje ne presega 0,3 %. Nadalje se površina, na kateri se predeluje konoplja oziroma vrtni mak, šteje kot upravičen hektar, če je nosilec kmetijskega gospodarstva pridobil dovoljenje za gojenje konoplje oziroma dovoljenje za gojenje vrtnega maka v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje oziroma vrtnega maka,
č)
površine se štejejo za upravičene hektarje, če ustrezajo opredelitvi upravičenega hektarja v celotnem koledarskem letu, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin,
d)
upravičen hektar je na razpolago nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki se vpiše v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva in ima zanj pravico do uporabe v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
8.
sheme za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: SOPO) so sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali iz 31. člena Uredbe 2021/2115/EU;
9.
enotno podjetje je enotno podjetje iz drugega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3);
10.
mejica je vsaj 10 metrov dolga in pri krošnji največ 20 metrov široka, njena površina obsega vsaj 25 m2 in je strnjena, samostojna, neprekinjena linija ter pretežno porasla z lesno vegetacijo in se ne uporablja za proizvodne namene. Lahko je v sestavi grmičevja, z drevesi ali brez njih, s suhim zidom, posamezni deli pa so lahko tudi brez lesne vegetacije in porasli z zelmi.
3. člen
(letna nacionalna zgornja meja za neposredna plačila in okvirna dodeljena finančna sredstva za posamezne intervencije neposrednih plačil)
(1)
Letna nacionalna zgornja meja, določena v Prilogi IX Uredbe 2021/2115/EU, se v skladu s 101. členom Uredbe 2021/2115/EU in strateškim načrtom SKP 2023–2027 razdeli na naslednja okvirno dodeljena letna finančna sredstva:
-
za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost pred uporabo petega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU do 82.890.238,77 eura;
-
v skladu s prvim in drugim odstavkom 98. člena in z drugim pododstavkom prvega odstavka 29. člena Uredbe 2021/2115/EU za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost do 6.576.502,60 eura oziroma po uporabi petega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU do 7.774.811,11 eura;
-
v skladu s prvim odstavkom 95. člena Uredbe 2021/2115/EU za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete do 1.972.950,43 eura;
-
v skladu s prvim in drugim odstavkom 97. člena Uredbe 2021/2115/EU za podporo za SOPO do 20.360.852,05 eura;
-
v skladu s prvim in tretjim odstavkom 96. člena Uredbe 2021/2115/EU za vezano dohodkovno podporo do 19.729.507,80 eura.
(2)
Za posamezne intervencije neposrednih plačil iz prvega odstavka tega člena se sredstva, razen v primeru uporabe predplačil iz točke (a) drugega odstavka 44. člena Uredbe 2021/2116/EU, izplačajo v času od 1. januarja do 30. junija po letu, ko je vložena zbirna vloga v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Sredstva se izplačujejo v dveh obrokih.
(3)
Razen za vezano dohodkovno podporo se skupni znesek izplačanih sredstev za posamezno intervencijo neposrednih plačil razlikuje od zneskov v prvem odstavku tega člena, ko se uporabi točka (a) tretjega odstavka 101. člena Uredbe 2021/2115/EU.
(4)
Če se skupni znesek za SOPO in vezano dohodkovno podporo iz prvega odstavka tega člena ne preseže, se skupni znesek izplačanih sredstev za posamezne sheme SOPO iz 23. člena te uredbe ali vezane dohodkovne podpore iz 37. člena te uredbe lahko razlikuje od skupnih zneskov, določenih za posamezno shemo oziroma vezano dohodkovno podporo, če se uporabi točka (a) tretjega odstavka 101. člena Uredbe 2021/2115/EU in če učinek v obliki ugotovljenih enot za posamezno intervencijo vezane dohodkovne podpore presega ali ne dosega načrtovanega učinka iz strateškega načrta SKP 2023–2027.
4. člen
(načrtovani zneski na enoto za intervencije neposrednih plačil)
(1)
V skladu z drugim odstavkom 102. člena Uredbe 2021/2115/EU se za vse vrste intervencij v obliki neposrednih plačil določi načrtovani znesek na enoto ter najvišji in najnižji načrtovani zneske na enoto.
(2)
Realiziran znesek na enoto je lahko nižji od načrtovanega zneska na enoto ali najnižjega načrtovanega zneska na enoto, kadar je tak znesek določen, da se zagotovi upoštevanje letnih finančnih sredstev za neposredna plačila za Slovenijo iz Priloge IX Uredbe 2021/2115/EU. Realiziran znesek na enoto je enak najvišjemu načrtovanemu znesku na enoto, kadar realizirani učinki v obliki ugotovljenih enot ne dosegajo načrtovanih učinkov.
(3)
Pri intervenciji SOPO je najvišji načrtovani znesek na enoto izračunan v skladu s točko (b) sedmega odstavka 31. člena Uredbe 2021/2115/EU in je enak najvišjemu znesku, izračunanem v skladu z modelnim izračunom, ki temelji na dodatnih stroških in izpadu dohodka zaradi prevzetih obveznosti, razen v primeru shem iz 8. in 9. točke 23. člena te uredbe, kjer je najvišji načrtovani znesek izračunan v skladu s točko (a) sedmega odstavka 31. člena Uredbe 2021/2115/EU.
5. člen
(vlagatelj za neposredna plačila)
(1)
Vlagatelj zahtevkov za neposredna plačila je nosilec kmetijskega gospodarstva.
(2)
Nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, vloži zbirno vlogo z zahtevki za:
1.
osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost – ODPT iz 9. člena te uredbe;
2.
dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost – DPDPT iz 11. člena te uredbe;
3.
dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete – MK iz 13. člena te uredbe;
4.
podporo za shemo ekstenzivno travinje – EKST iz 24. člena te uredbe;
5.
podporo za shemo tradicionalna raba travinja – TRT iz 25. člena te uredbe;
6.
podporo za shemo gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak – NIZI iz 26. člena te uredbe;
7.
podporo za shemo dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD iz 27. člena te uredbe;
8.
podporo za shemo naknadni posevki in podsevki – NPP iz 28. člena te uredbe;
9.
podporo za shemo ozelenitev ornih površin prek zime – ZEL iz 29. člena te uredbe;
10.
podporo za shemo konzervirajoča obdelava tal – KONZ iz 30. člena te uredbe;
11.
podporo za shemo zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca – POŠK iz 31. člena te uredbe;
12.
podporo za shemo varstvo gnezd pribe – VGP iz 32. člena te uredbe;
13.
podporo za shemo uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih – OGNTN iz 33. člena te uredbe;
14.
podporo za shemo ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – BIORAZTN iz 34. člena te uredbe.
15.
podporo za shemo neproizvodne površine in elementi- NPE iz 34.a člena te uredbe;
16.
vezano dohodkovno podporo za rejo drobnice 38. člena te uredbe;
17.
vezano dohodkovno podporo za rejo govedi iz 39. člena te uredbe;
18.
vezano dohodkovno podporo za krave dojilje iz 40. člena te uredbe;
19.
vezano dohodkovno podporo za mleko v gorskih območjih iz 41. člena te uredbe;
20.
vezano dohodkovno podporo za beljakovinske rastline iz 42. člena te uredbe;
21.
vezano dohodkovno podporo za zelenjavo iz 42.a člena te uredbe.
6. člen
(splošni pogoji za upravičenost do neposrednih plačil)
(1)
Neposredna plačila prejme vlagatelj, ki:
-
izvaja kmetijsko dejavnost v skladu z 2. točko 2. člena te uredbe;
-
ima ugotovljeno upravičeno površino kmetijskega gospodarstva najmanj 1 ha v skladu s prvim odstavkom 18. člena Uredbe 2021/2115/EU, pri čemer najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, kot je opredeljena v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, znaša vsaj 0,1 ha in
-
izpolnjuje pogoj aktivnega kmeta in pogoje iz posameznih intervencij neposrednih plačil, ki jih uveljavlja na zbirni vlogi.
(2)
Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka, mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva, ki vlaga zahtevke za podporo za rejo drobnice iz 38. člena te uredbe, podporo za rejo govedi iz 39. člena te uredbe, podporo za krave dojilje iz 40. člena te uredbe ali podporo za mleko v gorskih območjih iz 41. člena te uredbe in ne izpolnjuje pogoja iz druge alineje prejšnjega odstavka, v skladu z drugim odstavkom 18. člena Uredbe 2021/2115/EU upravičen do skupnega zneska neposrednih plačil, ki naj bi mu bil izplačan v danem koledarskem letu pred uporabo upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, in sicer najmanj 100 eurov.
(3)
Nosilec kmetijskega gospodarstva se šteje za aktivnega kmeta, če je za preteklo leto njegov odobreni znesek neposrednih plačil, po upoštevanju sankcij, znašal vključno ali manj kot 5.000 eurov.
(4)
Za aktivnega kmeta se lahko šteje tudi nosilec kmetijskega gospodarstva, čigar odobreni znesek neposrednih plačil za preteklo leto je znašal več kot 5.000 eurov neposrednih plačil, če opravlja vsaj minimalno raven kmetijske dejavnosti, ki jo dokaže z enim od naslednjih meril:
-
obvezna vključenost v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet,
-
obtežba živali na njegovem kmetijskem gospodarstvu je najmanj 0,2 glave velikih živali (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) na ha kmetijskih zemljišč v uporabi,
-
orna zemljišča oziroma trajni nasadi predstavljajo več kot polovico kmetijskih površin na kmetijskem gospodarstvu,
-
prihodki nosilca kmetijskega gospodarstva iz kmetijske dejavnosti predstavljajo vsaj eno tretjino prihodkov nosilca kmetijskega gospodarstva iz nekmetijskih dejavnosti,
-
ima v lasti kmetijsko mehanizacijo ali pa je izvedel plačilo storitve za kmetijska opravila,
-
izkazuje pomemben prispevek k varovanju okolja v obliki vključitve večine površin kmetijskega gospodarstva v intervencije kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – naravni viri, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina ali ekološko kmetovanje, biotično varstvo rastlin, operacije lokalne sorte v okviru intervencije lokalne pasme in sorte, ter intervenciji biotično varstvo rastlin ali habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000 iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.
(5)
Za izpolnjevanje merila iz prve alineje prejšnjega odstavka se upošteva obvezna vključenost nosilca kmetijskega gospodarstva v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet od 1. januarja do 30. novembra tekočega leta.
(6)
Za izpolnjevanje merila iz druge alineje četrtega odstavka tega člena se pri izračunu obtežbe upoštevajo podatki o številu govedi, drobnice in prašičev, ki jih agencija prevzame iz Centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG), Centralnega registra drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD) oziroma Centralnega registra prašičev (v nadaljevanju: CRPŠ) po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativne datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi. Pri tem se v primeru kmečke reje prašičev za katere velja izjema za nekomercialne obrate iz pravilnika, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev, pri določitvi števila prašičev na dan 1. februar in na štiri reprezentativne datume upošteva pavšalna prisotnost za posameznega prašiča 90 dni. Podatke o številu posameznih kategorij kopitarjev agencija prevzame iz Centralnega registra kopitarjev (v nadaljnjem besedilu: CRK) na dan 1. februar tekočega leta. Za druge rejne živali agencija prevzame podatke o številu posameznih vrst in kategorij na dan 1. februar tekočega leta iz Evidence rejnih živali, določene v pravilniku, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali). Za perutnino, ki se redi v turnusih, se pri izračunu obtežbe upoštevajo podatki o povprečnem številu živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov iz evidence rejnih živali. Natančnejši izračun obtežbe je določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(7)
Ne glede na prejšnji odstavek se za planino oziroma skupni pašnik za izpolnjevanje merila iz druge alineje četrtega odstavka tega člena upoštevajo podatki o številu živali posameznih vrst in kategorij, ko so živali na paši, iz »Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik« iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto oddaje zbirne vloge in glede na podatke iz CRG in CRD. V obdobju, ko so živali na paši na planini ali skupnem pašniku na drugem kmetijskem gospodarstvu, se za izračun obtežbe pri merilu iz druge alineje četrtega odstavka tega člena za te živali upošteva, da zmanjšujejo število živali na osnovnem kmetijskem gospodarstvu iz šestega odstavka tega člena. Za izračun obtežbe pri ostalih intervencijah neposrednih plačil pa se za te živali upošteva, da ne zmanjšujejo število živali na osnovnem kmetijskem gospodarstvu iz šestega odstavka tega člena.
(8)
Obtežba iz druge alineje četrtega odstavka tega člena se izračuna na način, kot je določen v Prilogi 2 te uredbe. Pri tem se upošteva celotna kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki izpolnjuje pogoje iz druge alineje prvega odstavka tega člena.
(9)
Za izpolnjevanje merila iz tretje alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva glavni posevek, ki ga je prijavil nosilec kmetijskega gospodarstva na geoprostorskem obrazcu v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(10)
Za izpolnjevanje merila iz četrte alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva izkaz poslovnega izida iz letnega poročila oziroma revidiranega letnega poročila ali izdani računi in druge knjigovodske evidence za ugotavljanje skupnega letnega prihodka in letnega prihodka iz kmetijske dejavnosti v zadnjem obračunskem letu. Nosilec kmetijskega gospodarstva poleg dokazil iz prejšnjega stavka tega odstavka izpolni tudi obrazec Skupna vrednost prihodkov iz kmetijske dejavnosti in nekmetijske dejavnosti iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe. Če je nosilec kmetijskega gospodarstva enotno podjetje, se prihodki iz kmetijske in nekmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu določijo za enotno podjetje.
(11)
Za namene merila iz četrte alineje četrtega odstavka tega člena so prihodki iz kmetijskih dejavnosti tisti, ki jih je nosilec na svojem kmetijskem gospodarstvu prejel iz kmetijske dejavnosti v smislu 2. točke drugega člena te uredbe, vključno s podporo Unije v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter vsako nacionalno pomočjo, dodeljeno za kmetijske dejavnosti. Prihodki kmetijskega gospodarstva iz predelave kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47) se štejejo kot prihodki iz kmetijskih dejavnosti pod pogojem, da predelani proizvodi ostanejo v lasti nosilca kmetijskega gospodarstva in da je rezultat predelave drug kmetijski proizvod iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47). Vsi drugi prihodki se obravnavajo kot prihodki iz nekmetijskih dejavnosti.
(12)
Za izpolnjevanje merila o lastništvu kmetijske mehanizacije iz pete alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva, če je nosilec kmetijskega gospodarstva lastnik kolesnega traktorja vsaj 30 dni v obdobju od 1. januarja do 30. junija tekočega leta in je hkrati z veljavnim prometnim dovoljenjem vpisan v evidenco registriranih vozil, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila.
(13)
Agencija po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje merila iz prejšnjega odstavka na naslednji način:
a)
do 1. avgusta tekočega leta pošlje seznam nosilcev kmetijskih gospodarstev s povezovalnim znakom EMŠO oziroma v primeru nosilcev kmetijskih gospodarstev pravnih oseb in samostojnih podjetnikov s povezovalnim znakom matična številka na Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: MZI);
b)
MZI agenciji do 15. septembra tekočega leta posreduje podatke iz evidence registriranih vozil o lastništvu vozil kolesnega traktorja ter obdobju registracije teh vozil.
(14)
Za izpolnjevanje merila o plačilu storitve za kmetijska opravila iz pete alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva račun izvajalca za opravljeno kmetijsko storitev. Prav tako je morala biti storitev za kmetijska opravila opravljena na vsaj 50 % kmetijskih površin kmetijskega gospodarstva in za ta namen mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi podatke o plačilu storitve za kmetijska opravila, na obrazcu Evidenca o opravljeni kmetijski storitvi, iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(15)
Kot račun izvajalca za opravljeno storitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo računi, ki so izdani v obdobju od 1. januarja do vključno 15. oktobra tekočega leta v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost.
(16)
Za izpolnjevanje merila iz šeste alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva vključitev vsaj 50 % površin kmetijskega gospodarstva na glavnem posevku v naštete intervencije. Pri tem se upošteva stanje prijave zahtevkov na geoprostorskem obrazcu na dan 15. november, ki je zadnji dan za spremembe in umike določenih zahtevkov.
(17)
Odstotek iz prejšnjega odstavka je lahko dosežen s seštevkom več naštetih intervencij v šesti alineji četrtega odstavka tega člena, vendar ne na isti površini.
(18)
Agencija preveri izpolnjevanje merila iz prve, druge, tretje in šeste alineje četrtega odstavka tega člena po uradni dolžnosti.
(19)
Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki dokazuje minimalno raven kmetijske dejavnosti iz četrte alineje četrtega odstavka tega člena ali z izvedeno kmetijsko storitvijo iz pete alineje četrtega odstavka tega člena pošlje dokazila za izpolnjevanje teh meril agenciji do 31. decembra tekočega leta.
7. člen
(znesek neposrednih plačil za preteklo leto za aktivnega kmeta)
(1)
Znesek neposrednih plačil iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena je odobreni znesek neposrednih plačil do katerega je bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen v skladu s to uredbo in Uredbo 2021/2115/EU oziroma, če je preteklo leto iz tretjega in četrtega odstavka tega člena leto 2022, do katerih je bil upravičen v skladu z uredbo, ki ureja sheme neposrednih plačil za obdobje 2014–2020 in Uredbo 1307/2013/EU, po upoštevanju upravnih sankcij.
(2)
V primeru, da je bil med preteklim letom iz prejšnjega odstavka in tekočim letom izveden prenos celotnega kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo in uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, se kot odobreni znesek neposrednih plačil za trenutnega nosilca kmetijskega gospodarstva upošteva podatek o odobrenem znesku neposrednih plačil po upoštevanju upravnih sankcij prejšnjega nosilca kmetijskega gospodarstva v preteklem letu.
(3)
Če nosilec kmetijskega gospodarstva ni predložil zahtevka za neposredna plačila v preteklem letu ali je bil njegov zahtevek v preteklem letu zavrnjen zaradi neizpolnjevanja pogoja aktivnega kmeta ali je njegov znesek neposrednih plačil v preteklem letu znašal nič eurov zaradi uporabe upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, se njegov skupni znesek neposrednih plačil iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena določi tako, da se pomnoži število upravno preverjenih površin, ki so v skladu z drugo alinejo prvega odstavka prejšnjega člena velikosti površine vsaj 0,1 ha, na geoprostorskem obrazcu na dan 15. november, ki je kot zadnji določen za spremembe in umike določenih zahtevkov z nacionalnim povprečjem plačila neposredne podpore na hektar za preteklo leto. Če nosilec kmetijskega gospodarstva na geoprostorskem obrazcu ne prijavi površin in prijavi le živali za vezano dohodkovno podporo iz te uredbe, se za njegov skupni znesek neposrednih plačil iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena upošteva odobreni skupni znesek neposrednih plačil za tekoče leto pred upoštevanjem upravnih sankcij.
(4)
Nacionalno povprečno plačilo neposredne podpore na hektar iz prejšnjega odstavka tega člena se določi tako, da se nacionalna zgornja meja, določena v Prilogi IX Uredbe 2021/2115/EU za preteklo leto oziroma v Prilogi II Uredbe 1307/2013/EU, če je preteklo leto, leto 2022, deli s skupnim številom vseh upravičenih hektarjev za preteklo leto, ki so v skladu z drugo alinejo prvega odstavka prejšnjega člena velikosti površine vsaj 0,1 ha.
8. člen
(kontrolni sistem)
(1)
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu agencija) v skladu s 60. členom Uredbe 2021/2116/EU in 36. členom Uredbe 2018/1046/EU vzpostavi kontrolni sistem, katerega namen je, da se podpora dodeli upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje za podpore iz naslova neposrednih plačil iz te uredbe, da so kršitelji pravil sankcionirani in da se neupravičeno dodeljeni zneski izterjajo.
(2)
Kontrolni sistem iz prejšnjega odstavka je sestavljen iz postopkov upravnih pregledov, postopkov pregledov na kraju samem in drugih preverjanj, s katerimi je mogoče ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev v zadevah neposrednih plačil pomembna. Za preverjanje izpolnjevanja splošnih in specifičnih pogojev za odobritev podpore iz naslova neposrednih plačil ter dejstev in okoliščin, ki so pomembna za uvedbo upravnih sankcij, agencija uporablja integrirani sistem iz 65. in 66. člena Uredbe 2021/2116/EU. Agencija ugotovi dejansko stanje tudi z drugimi dokazi, v skladu z določbami te uredbe.
II. OSNOVNA DOHODKOVNA PODPORA ZA TRAJNOSTNOST
9. člen
(osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost)
(1)
Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost se kot enotno plačilo odobri vsako leto za vsako ugotovljeno upravičeno površino iz 7. točke 2. člena te uredbe, ki jo je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil v zbirni vlogi za leto vložitve zbirne vloge in je vpisan v RKG na dan, ki je določen kot zadnji datum za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(2)
Ugotovljena upravičena površina kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka znaša najmanj 1 ha, pri čemer najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, kot je opredeljena v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, znaša vsaj 0,1 ha.
(3)
Načrtovani znesek na enoto znaša 184,20 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 168,00 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 200,00 eura na ha.
(4)
Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto tako, da se skupno število upravičenih hektarjev za dohodkovno podporo za trajnostnost pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so okvirna dodeljena finančna sredstva iz prve alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
10. člen
(postopno zniževanje plačil)
V skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU se nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki mu je za leto vložitve zbirne vloge odobreno za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost po uporabi upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge več kot 60.000 eurov, ta znesek po tranšah zniža na naslednji način:
-
v tranši več kot 60.000 do vključno 160.000 eurov za 35 %.
-
v tranši več kot 160.000 do vključno 260.000 eurov za 45 %.
-
v tranši več kot 260.000 do vključno 360.000 eurov za 55 %.
-
v tranši več kot 360.000 eurov za 65 %.
III. DOPOLNILNA PRERAZPOREDITVENA DOHODKOVNA PODPORA ZA TRAJNOSTNOST
11. člen
(pogoji)
(1)
Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost se dodeli za ugotovljeno upravičeno površino za prvih 8,2 ha površin nosilcem kmetijskega gospodarstva, ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz 9. člena te uredbe in katerih ugotovljena upravičena površina znaša do vključno 50 ha.
(2)
Pri tem se za doseganje 8,2 ha površin iz prejšnjega odstavka upošteva ugotovljena upravičena površina nosilca kmetijskega gospodarstva pri dohodkovni podpori za trajnostnost, ki ni podvržena upravnim sankcijam iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Ne glede na prejšnji stavek se za doseganje 8,2 ha površin iz prejšnjega odstavka upošteva tudi ugotovljena upravičena površina podvržena upravnim sankcijam, vendar le v primeru, če meja 8,2 ha ni izpolnjena s površino brez upravnih sankcij.
(3)
Načrtovani znesek na enoto znaša 27,38 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 21,90 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 35,59 eura na ha.
(4)
Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto tako, da se skupno število upravičenih hektarjev za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost, upoštevaje mejo iz prvega odstavka tega člena in prerazporeditev sredstev po uporabi petega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU, pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so okvirna dodeljena finančna sredstva iz druge alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe presežena ali neporabljena se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
IV. DOPOLNILNA DOHODKOVNA PODPORA ZA MLADE KMETE
12. člen
(definicija mladega kmeta)
(1)
Za mladega kmeta v skladu s šestim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU se šteje fizična ali pravna oseba, ki je vodja kmetijskega gospodarstva, ni starejši od 40 let ter ima potrebno znanje in spretnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti, za kar se šteje najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.
(2)
Za vodjo kmetijskega gospodarstva iz prejšnje točke tega člena se šteje:
a)
v primeru nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je pravna oseba, družbenik enoosebne družbe, ki je tudi poslovodja te enoosebne gospodarske družbe;
b)
v primeru nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je fizična oseba, je samostojni podjetnik (s.p.), ki je registriran skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21), (v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), ali fizična oseba, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(3)
Kot delovne izkušnje na kmetijskem gospodarstvu iz prvega odstavka tega člena se šteje vsaj tri leta:
1.
vključenosti v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet v skladu s 17. členom ali petim odstavkom 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) ter 7. točko prvega odstavka v povezavi s prvo alinejo četrtega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS in 141/22 – ZNUNBZ; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ). To opredeljujejo šifre zavarovalnih podlag 051, 052 ali 007, vendar v primeru 007, skupaj z 064 ali 065, in tudi naštete šifre, 051, 052 in 007, v kombinaciji s šifro 072, ali
2.
članstva na kmetijskem gospodarstvu, ki se ugotavlja na podlagi podatkov v RKG, ali
3.
izkušenj iz opravljanja kmetijske dejavnosti, kar mladi kmet dokazuje z:
-
izjavo fizične osebe, ki je med pridobivanjem izkušenj mladega kmeta nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je mladi kmet te izkušnje pridobil. To izjavo lahko poda le oseba, ki je bila najmanj tri leta vpisana v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva. Obrazec Izjava o pridobljenih delovnih izkušnjah iz kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu je določen v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe;
-
ne glede na prejšnjo alinejo v primeru smrti fizične osebe, ki je bila nosilec na kmetijskem gospodarstvu v času pridobivanja izkušenj mladega kmeta, lahko izjavo poda novi nosilec, ki to postane v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, če novi nosilec ni mladi kmet, ali oseba, ki je bila v času pridobivanja izkušenj solastnik zadevnega kmetijskega gospodarstva, če solastnik ni mladi kmet.
13. člen
(mladi kmetje)
(1)
Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete je letno enotno plačilo na upravičen hektar, ki se odobri mladim kmetom, ki so upravičeni do dohodkovnega plačila za trajnostnost iz 9. člena te uredbe, v enakem številu upravičenih hektarjev kot za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost, in ki v letu prve oddaje zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete niso starejši od 40 let ter v skladu s 30. členom Uredbe 2021/2115/EU prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo kot njegovi nosilci v letu prve predložitve zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete ali so ga vzpostavili v petih letih pred prvo predložitvijo zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete iz tega člena.
(2)
Kot prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje prvi vpis fizične osebe kot nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG, ki je v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena te uredbe vodja kmetijskega gospodarstva, ali, v primeru pravne osebe, prvi vpis kot edini družbenik in hkrati poslovodja družbe v obliki pravne osebe z enim družbenikom v sodnem registru.
(3)
Kot ustrezno dokazilo za pravne osebe iz prejšnjega odstavka se upošteva akt o ustanovitvi kot ga zahteva zakon, ki ureja gospodarske družbe.
(4)
Če je kmetijsko gospodarstvo organizirano v obliki samostojnega podjetnika posameznika ali v obliki fizične osebe, se kot prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva iz drugega odstavka 30. člena Uredbe 2021/2115/EU šteje prvi vpis fizične osebe, ki je samostojni podjetnik posameznik, ali fizične osebe kot nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG.
(5)
Agencija preveri izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena na dan oddaje zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete.
(6)
Če nosilec kmetijskega gospodarstva po preveritvi iz prejšnjega odstavka ne izpolnjuje pogojev iz 1. ali 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena te uredbe, mora agenciji poslati izjavo iz prve alineje 3. točke tretjega odstavka prejšnjega člena. V primeru uporabe druge alineje 3. točke tretjega odstavka prejšnjega člena mora biti poleg izjave poslano tudi dokazilo o solastništvu.
(7)
Plačilo za mlade kmete se odobri mlademu kmetu za največ pet let. To obdobje se zmanjša za število let, ki so pretekla med letom prve vzpostavitve iz prvega odstavka tega člena in prve predložitve zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete.
(8)
Ne glede na drugi odstavek tega člena nosilec kmetijskega gospodarstva ni upravičen do plačila za mlade kmete, če je eden od prejšnjih nosilcev kmetijskega gospodarstva ali sam nosilec, kadar gre za pravne osebe, že prejel plačilo za mlade kmete v skladu z uredbo o shemah neposrednih plačil ali dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete v skladu s to uredbo.
(9)
Prejšnji odstavek se ne upošteva v primeru, da je eden od prejšnjih nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki je prejel podporo, umrl.
(10)
Ne glede na drugi odstavek tega člena pravna oseba ni upravičena do plačila za mlade kmete, če je predhodno že vpisana v sodni register kot večinski družbenik v kateri drugi gospodarski družbi, ki se ukvarja s kmetijstvom.
(11)
Upravičencem, ki do leta 2027 ne bodo zaključili največ petletnega obdobja upravičenosti do plačila za mlade kmete, se v skladu s tretjim odstavkom 30. člena Uredbe 2021/2115/EU s 1. januarjem 2028 zaključi upravičenost do dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete.
(12)
Največje število hektarjev na nosilca kmetijskega gospodarstva, za katero se izplača dohodkovna podpora za mlade kmete, znaša 90 ha.
(13)
Načrtovani znesek na enoto znaša 78,91 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 59,33 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 98,64 eura na ha.
(14)
Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za dohodkovno plačilo za mlade kmete, upoštevaje mejo iz dvanajstega odstavka tega člena, pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so okvirna dodeljena finančna sredstva iz tretje alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
V. INTERVENCIJA SHEME ZA PODNEBJE IN OKOLJE (SOPO)
1. oddelek SPLOŠNE DOLOČBE
14. člen
(namen intervencije)
Namen intervencije SOPO je vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane ter varovanjem podnebja in okolja ter spodbuditi nosilce kmetijskih gospodarstev, da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarili na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje ter prispeva k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam.
15. člen
(upravičenci)
(1)
Upravičenci do plačil za intervencijo SOPO so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se v skladu z 31. členom Uredbe 2021/2115/EU prostovoljno vključijo v izvajanje posamezne ali več shem intervencije SOPO ter izpolnjujejo obveznosti v času trajanja zahtev na upravičenem hektarju ali GVŽ na letni ravni in hkrati izpolnjujejo splošne pogoje do neposrednih plačil iz 6. člena te uredbe ter so v primeru shem iz 8. in 9. točke 23. člena te uredbe upravičeni do osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičen hektar za intervencijo SOPO ne šteje površina, ki je pripisana planini ali skupnemu pašniku.
16. člen
(prijava upravičenih hektarjev in velikost površine)
(1)
Za sheme iz 23. člena te uredbe se upošteva ugotovljena upravičena površina, ki jo je nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavljal v zbirni vlogi za leto vložitve zbirne vloge in je vpisana v RKG na dan, določen kot zadnji datum za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(2)
Najmanjša površina kmetijske parcele, določena z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge za izvajanje posamezne sheme v okviru intervencije SOPO, je 0,1 ha, na kmetijskem gospodarstvu pa mora biti v posamezno shemo v okviru intervencije SOPO vključenih najmanj 0,3 ha ugotovljene upravičene površine, razen za shemo iz 8. točke in kmetijsko prakso NPE_VAR iz 12. točke 23. člena te uredbe, kjer je lahko na kmetijsko gospodarstvo v shemo ali kmetijsko prakso vključenih najmanj 0,1 ha ugotovljenih upravičenih površin ter za kmetijski praksi NPE_VZD in NPE_NOVA iz 12. točke 23. člena te uredbe, kjer je lahko na kmetijsko gospodarstvo v prakso vključenih najmanj 25 m2.
17. člen
(zavržba zahtevka)
(1)
Če nosilec kmetijskega gospodarstva pri shemah intervencije SOPO iz te uredbe, ki jih je treba izvajati na kmetijski parceli s površino najmanj 0,1 ha, vloži zahtevek za manjšo kmetijsko parcelo, ki je določena z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, se zahtevek za to kmetijsko parcelo zavrže in se šteje, da ne gre za čezmerno prijavo, ter se ne uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(2)
Če nosilec kmetijskega gospodarstva pri shemah intervencije SOPO iz te uredbe, ki jih je treba izvajati na kmetijskem gospodarstvu s površino najmanj 0,3 ha, vloži zahtevek za manj površin, razen za shemo iz 8. točke 23. člena te uredbe v skladu z drugim odstavkom 16. člena te uredbe, se zahtevek za to površino zavrže in se šteje, da ne gre za čezmerno prijavo, ter se ne uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
18. člen
(evidence)
(1)
Nosilec kmetijskega gospodarstva pri izvajanju intervencije SOPO vodi evidenco o delovnih opravilih, ki se izvajajo pri shemah iz 23. člena te uredbe. Evidenca o delovnih opravilih se lahko vodi na obrazcih evidenc o delovnih opravilih za opravila, ki so navedena v teh obrazcih, ali se delovna opravila, ki so navedena v teh obrazcih, posnamejo z geografsko označeno fotografijo v aplikaciji Fotosopotnik. V primeru izvedene preveritve s pregledom na kraju samem nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je delovna opravila posnel z geografsko označenimi fotografijami, fotografije, na dan izvedenega pregleda, preko aplikacije Fotosopotnik pošlje na agencijo. Obrazci za evidence o delovnih opravilih so objavljeni na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skp.si.
(2)
Evidence o delovnih opravilih iz prejšnjega odstavka vključujejo evidence o delovnih opravilih za:
-
njivske površine za sheme iz 5., 6.,7. in 12. točke 23. člena te uredbe. Ne glede na prejšnji stavek se evidenca za kmetijsko prakso vzpostavitev novih krajinskih značilnosti iz 12. točke 23. člena te uredbe ne vodi;
-
intenzivne sadovnjake, oljčnike in vinograde za shemo iz 11. točke 23. člena te uredbe;
-
trajno travinje za shemi iz 1. in 2. točke 23. člena te uredbe.
(3)
Nosilec kmetijskega gospodarstva vodi evidence iz prvega odstavka tega člena za površine za katere je oddal zahtevek za posamezno shemo SOPO.
(4)
Na predpisanih obrazcih v tiskani obliki ali kot dokument v elektronski obliki excel ali drugem enakovrednem urejevalniku preglednic se vodijo:
-
evidence iz prvega odstavka tega člena, ki se vodijo na obrazcih o delovnih opravilih, in
-
evidence iz tretjega in šestega odstavka 22. člena te uredbe.
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek se kot izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena šteje tudi vodenje evidenc v elektronski obliki, ki po vsebini in strukturi bistveno ne odstopa od elektronske oblike iz prejšnjega odstavka, kar pomeni, da je izpis dokumenta ali izvoz teh podatkov iz evidence primerljiv izpisu dokumenta ali izvozu podatkov iz evidenc iz prejšnjega odstavka.
(6)
Evidence o delovnih opravilih oziroma geografsko označene fotografije iz prvega odstavka tega člena ter evidence iz tretjega in šestega odstavka 22. člena te uredbe se preverjajo s pregledom na kraju samem in po potrebi tudi z upravnimi pregledi, razen v primeru, če je za posamezno shemo določeno drugače.
19. člen
(kombinacije)
(1)
Na isti površini se lahko izvaja več shem intervencije SOPO iz te uredbe.
(2)
Kombinacije iz prejšnjega odstavka so določene v Prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek se za shemi iz 5. in 6. točke 23. člena pri prekrivanju upošteva tehnična toleranca v velikosti 1 ar.
(4)
Kombinacije intervencije SOPO z intervencijami kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil oziroma intervencijo ekološko kmetovanje iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, so določene v uredbi, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.
(5)
Intervencija SOPO se lahko kombinira tudi z naslednjimi intervencijami iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027:
1.
intervencijo plačila za naravne in druge omejitve;
2.
intervencijo biotično varstvo;
3.
intervencijo lokalne pasme in sorte, pri čemer se operacija lokalne sorte lahko kombinira s shemo iz 5. in 6. točke 23. člena te uredbe na način, določen v uredbi, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.
4.
intervencijo habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000, pri čemer se pri shemi iz 1. točke 23. člena te uredbe upošteva določba sedmega odstavka 24. člena te uredbe.
(6)
Intervencija SOPO se lahko kombinira z intervencijo dobrobit živali iz uredbe, ki ureja dobrobit živali.
20. člen
(grafične evidence in območja)
(1)
Za namene izvajanja upravnih pregledov intervencije SOPO iz te uredbe se v digitalni grafični obliki v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, uporabljajo:
1.
grafična evidenca območij za maksimalno trikratno, dvakratno rabo travinja oziroma območja Natura 2000, kjer se shema ne sme izvajati (v nadaljnjem besedilu: evidenca TRT_2x – evidenca območij za maksimalno dvakratno tradicionalno rabo travinja, evidenca TRT_3x – evidenca območij za maksimalno trikratno tradicionalno rabo travinja in TRT_Natura 2000 – evidenca območij Natura 2000, kjer se shema TRT ne izvaja);
2.
evidenca območja pojavljanja poljskega škrjanca, ki vključuje območja Goričko, Pomurska ravan, Dravsko-Ptujsko-Središko polje, Ljubljanska kotlina, Krško-Brežiško polje in Ljubljansko barje (v nadaljnjem besedilu: evidenca Neposejana tla za poljskega škrjanca);
3.
evidenca območja pojavljanja pribe, ki vključuje območja Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Ljubljansko barje (v nadaljnjem besedilu: evidenca Varstvo gnezd pribe);
4.
evidenca gnezd pribe, ki vključuje območja Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Ljubljansko barje (v nadaljnjem besedilu: evidenca Priba gnezda);
5.
evidenca najožjih vodovarstvenih območij – državni nivo – VVO_I_DR (v nadaljnjem besedilu: evidenca VVO_I_DR).
6.
evidenca šotišč, v okviru DKOP 2 iz uredbe, ki ureja pogojenost;
7.
varovalni pasovi ob vodnih zemljiščih;
8.
varovalni pasovi za osuševalne jarke širše od dveh metrov;
9.
območja evidence krajinskih značilnosti - SOPO vzdrževanje mejic;
10.
območje krajinskih značilnosti - SOPO vzpostavitev novih mejic.
(2)
Grafično evidenco TRT – maksimalna dvakratna raba travinja, TRT – maksimalna trikratna raba travinja in Natura 2000 iz 1. točke prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, ki evidenco potrdi.
(3)
Evidenca iz prejšnjega odstavka je v Prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe.
(4)
Evidenci iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena pripravi izvajalec za popis poljskega škrjanca in pribe ter ju potrdi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
(5)
Evidenci iz prejšnjega odstavka sta v Prilogi 8, ki je sestavni del te uredbe.
(6)
Evidenco iz 4. točke prvega odstavka tega člena pripravi izvajalec javnega naročila za popis gnezd pribe. V času nastajanja evidence sporoči ugotovitve o najdenih gnezdih pribe najpozneje v roku dveh delovnih dni agenciji, na način, da sporoči koordinate x,y gnezda.
(7)
Agencija v roku dveh delovnih dni po prejemu koordinat gnezda iz prejšnjega odstavka o najdenem gnezdu obvesti Kmetijsko svetovalno službo iz območja, kjer se GERK z gnezdom nahaja. Kmetijska svetovalna služba v roku dveh delovnih dni o gnezdu obvesti nosilca kmetijskega gospodarstva, pri katerem se nahaja GERK z gnezdom, ter skupaj z ornitologom izvajalca javnega naročila iz prejšnjega odstavka opravi svetovanje nosilcu kmetijskega gospodarstva glede izvajanja rezultatske sheme varstvo gnezd pribe.
(8)
Evidenco iz 5. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu predloži Direkcija Republike Slovenije za vode. Varovalni pasovi ob vodnih zemljiščih iz 7. točke prvega odstavka tega člena se vzpostavijo tako, da se na podlagi prevzetih podatkov Direkcije Republike Slovenije za vode o vodnih zemljiščih grafično prikaže pas pet metrov od meje brega za vode II. reda in petnajst metrov od meje brega za vode I. reda, opisan v pravilniku, ki določa podrobnejši način določanja meje vodnega zemljišča celinskih voda. Varovalni pasovi za osuševalne jarke, širše od dveh metrov, iz 8. točke prvega odstavka tega člena pa se vzpostavijo tako, da se na prevzetih podatkih Direkcija Republike Slovenije za vode o osuševalnih jarkih, širših od dveh metrov, prikaže pas tri metre od meje brega osuševalnega pasu.
(9)
Evidenco iz 9. točke prvega odstavka tega člena pripravi ministrstvo na način, da iz obstoječe evidence krajinskih značilnosti upošteva le mejice in le območja, kjer se ne izvaja operacija BK10 Ohranjanje mejice iz uredbe, ki ureja kmetijsko okoljska in podnebna plačila.
(10)
Območja izvajanja kmetijske prakse vzpostavitev novih krajinskih značilnosti iz 10. točke prvega odstavka tega člena pripravi ministrstvo na podlagi obstoječih območjih KRZ v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, ki evidenco potrdi. Pri tem se za območje upoštevajo posamična območja znotraj evidence KRZ, kjer je razmerje med površinami neproduktivnimi z vidika kmetijstva ter intenzivno kmetijsko rabo slabše z vidika neproduktivnih površin. Izračunan koeficient je razmerje med krajinskimi značilnostmi in površinami z drugo olesenelo vegetacijo ter intenzivno kmetijsko rabo, pri čemer je druga olesenela vegetacija obtežena z določenim faktorjem. Hkrati se ne glede na razmerje iz prejšnjega stavka v območje upoštevajo vsa območja iz Programa upravljanja Natura 2000 (PUN), za katera je navedeno, da se bodo tam izvajale neproizvodne naložbe na delih habitata vrst, kjer je vzpostavitev mejic potrebna in strokovno utemeljena.
(11)
Šteje se, da je celotni GERK del območja evidenc iz 1., 2., 3. in 6. točke prvega odstavka tega člena, kadar je v celoti na območju iz evidenc iz 1., 2., 3. in 6. točke prvega odstavka tega člena. Če je GERK le delno na območju iz evidence iz 1., 2., 3. in 6. točke prvega odstavka tega člena, se nadalje preveri, ali je na območju s površino vsaj 10 ar. Če GERK izpolnjuje ta pogoj, se celotni GERK šteje kot del območja evidenc. V nasprotnem primeru se celotni GERK obravnava kot območje zunaj evidence.
(12)
Pri navajanju površin iz evidence VVO_I_DR ter območij iz 7. in 8. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje dejanska površina v sloju oziroma površina preseka, pri čemer mora biti površina preseka med GERK in evidence VVO_I_DR vsaj 1 ar.
(13)
Za KRZ, ki je vpisan na podlagi evidence iz 9. točke prvega odstavka tega člena oziroma znotraj območja iz 10. točke prvega odstavka tega člena se upošteva površina vrisanega KRZ.
(14)
Vpogled v evidence oziroma območja iz prvega odstavka tega člena je mogoč na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(15)
Evidence iz prvega odstavka tega člena agenciji posreduje ministrstvo.
21. člen
(pogojenost)
Če je na podlagi upravnega pregleda ali pregleda na kraju samem ugotovljeno, da na površini, za katero se uveljavlja plačilo za izvajanje posamezne sheme iz 23. člena te uredbe, niso izpolnjene zahteve pogojenosti, ki so podlaga za izvajanje določene sheme iz te uredbe, nosilec kmetijskega gospodarstva ni upravičen do plačila za zadevno shemo za celotno prijavljeno površino GERK, razen v primerih sheme NIZI, kjer so upravne sankcije določene s katalogom upravnih sankcij, ki je kot Priloga 10 sestavni del te uredbe.
22. člen
(minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev)
(1)
Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo podporo za intervencijo SOPO iz te uredbe za sheme, ki se z zahtevami vežejo na uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, morajo upoštevati minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
(2)
Minimalne zahteve za uporabo gnojil iz prejšnjega odstavka se vodijo v evidencah uporabe organskih in mineralnih gnojil, ki jih mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi za površine, ki so vključene v posamezno shemo SOPO in iz katerih morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta organskih in mineralnih gnojil, čas gnojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo.
(3)
V skladu s prvim odstavkom tega člena mora nosilec kmetijskega gospodarstva za sheme iz 2., 3., 4., 9. in 10. točke 23. člena te uredbe voditi evidence iz prejšnjega odstavka na obrazcu evidence uporabe organskih in mineralnih gnojil, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. Ne glede na prejšnji stavek pri shemi iz 4. točke 23. člena te uredbe vodi evidenco uporabe mineralnih gnojil, le v primeru, če izvaja kmetijsko prakso INHIBIT iz prve alineje prvega odstavka 27. člena te uredbe oziroma pri shemi iz 9. točke 23. člena te uredbe vodi evidenco o uporabi organskih in mineralnih gnojil le v primeru, če izvaja zahteve iz točke b) petega odstavka 32. člena te uredbe.
(4)
Minimalne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev so vključene v sklop pravil o pogojenosti in se nanašajo na pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev iz uredbe, ki ureja pogojenost.
(5)
Za sheme SOPO iz 1., 2. in 5. točke 23. člena te uredbe, za zahteve iz točke b) petega odstavka 32. člena te uredbe ter za kmetijski praksi NPE_PRAHA in NPE_VAR iz drugega odstavka 34.a člena te uredbe, ki so z zahtevami vezane na prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev na površini, ki je vključena v izvajanje zahtev posamezne sheme nosilec kmetijskega gospodarstva poda izjavo, da ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev na taki površini oziroma v primeru sheme iz 6. točke 23. člena te uredbe, poda izjavo, da ne uporablja herbicidov oziroma v primeru iz 7. točke 23. člena poda izjavo, da le enkrat uporablja herbicide na taki površini oziroma da je količino herbicida za enkratno rabo nanesel v deljenih odmerkih s t.i. split aplikacijo. Izjavo za posamezno površino poda na geoprostorskem obrazcu, ki je določen v uredbi, ki ureja izvajanje kmetijskih intervencij za leto oddaje zbirne vloge.
(6)
Ne glede na prejšnji odstavek mora nosilec kmetijskega gospodarstva za shemo iz 6. in 7. točke 23. člena te uredbe voditi evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev na obrazcu evidence uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri intervenciji SOPO, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije za površine, ki so vključene v shemo.
2. oddelek SHEME SOPO
23. člen
(intervencija SOPO)
V skladu s tretjim odstavkom 31. člena Uredbe EU 2021/2115 se v okviru intervencije SOPO izvajajo naslednje sheme:
1.
INP 8.01 Ekstenzivno travinje – EKST;
2.
INP 8.02 Tradicionalna raba travinja – TRT;
3.
INP 8.03 Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak – NIZI;
4.
INP 8.04 Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD;
5.
INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki – NPP;
6.
INP 8.06 Ozelenitev ornih površin prek zime – ZEL;
7.
INP 8.07 Konzervirajoča obdelava tal – KONZ;
8.
INP 8.08 Zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca – POŠK;