Sklep o normativih in standardih za opravljanje...

1947. Sklep o normativih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu

Na podlagi 64. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/ 91-1) je Vlada Republike Slovenije na 14. seji 24. julija 1992 sprejela

SKLEP
o normativih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu

I

S tem sklepom se določajo normativi in standardi kot podlaga za sistemizacijo delovnih mest v visokošolskem zavodu in določitev obsega sredstev dohodka ter materialnih stroškov za izvedbo izobraževalnih programov za redni študij.

A. ELEMENTI ZA SISTEMIZIRANJE DELOVNIH MEST

1. Delo pedagoških delavcev

Visokošolska dejavnost integralno vključuje in obsega vse oblike in vsebine dela (tako pedagoškega) kot tudi temeljnega znanstveno raziskovalnega oziroma umetniškega, potrebnega za spremljanje razvoja stroke in vzdrževanje osebne strokovne kontinuitete), ki jih opravijo visokošolski zavod oziroma pedagoški delavci v polnem delovnem času, in sicer:

-

predavanja, seminarji, seminarske in druge oblike teoretskih vaj, lektorske vaje, laboratorijske in klinične vaje, individualno umetniško delo in usposabljanje, sprejemni izpiti, preizkus usposobljenosti in umetniške nadarjenosti, izpiti, diplome (višješolske in visokošolske), seminarske naloge, nastopi, hospitacije, terensko delo, konzultacije, govorilne ure, priprava učbenikov ali skript, spremljanje stroke, sodelovanje na strokovnih in znanstvenih srečanjih ter drugo raziskovalno delo, ki je vezano na pedagoški proces.

Za izvajanje študijskih programov mora imeti visokošolski zavod 2/3 redno zaposlenih pedagoških kadrov.

Osnova za opredelitev delovnih mest in potrebnega števila pedagoških delavcev je študijski program z učnim načrtom ter število vseh redno vpisanih študentov oziroma število redno vpisanih študentov v posamezen letnik.

1.1.

Element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev je tedensko število ur predavanj in seminarjev v času trajanja organiziranega pouka v skladu z zakonom v naslednjem obsegu:

a)

za redne profesorje, izredne profesorje in docente:

-

6 ur predavanj tedensko, kjer je v letniku oziroma pri predmetu do 120 študentov,

-

5 ur predavanj tedensko, kjer je v letniku oziroma pri predmetu nad 120 do 400 študentov,

-

4 ure predavanj tedensko, kjer je v letniku oziroma pri predmetu nad 400 študentov.

b)

za višje predavatelje:

-

8 ur predavanj tedensko, kjer je v letniku oziroma pri predmetu do 120 študentov,

-

7 ur predavanj tedensko, kjer je v letniku oziroma pri predmetu nad 120 do 400 študentov

-

6 ur predavanj tedensko, kjer je v letniku oziroma pri' predmetu nad 400 študentov.

c)

V to kvoto lahko visokošolski učitelj vključi tudi seminar v skladu s predmetnikom," vendar ne več kot eno skupino v semestru.

d)

Visokošolski zavod lahko ob učitelju, starejšemu od 60 let, tri leta pred njegovo upokojitvijo sistemizira še eno delovno mesto učitelja. Ministrstvo za šolstvo in šport lahko odobri, takšno sistemizacijo le na podlagi pisne izjave učitelja o nameravani upokojitvi.

e)

Število delovnih mest učiteljev telesne vzgoje se določi glede na število redno vpisanih študentov na univerzi in sicer tako, da se na 600 študentov sistemizira 1 delovno mesto.

1.2.

Element za sistemizacijo delovnih mest drugih pedagoških delavcev je tedensko število ur vaj v času trajanja organiziranega pouka v obsegu:

a)

za asistente 10 ur vaj:

Delovna mesta asistentov se sistemizirajo v povezavi s številom učiteljev (1 učitelj – 1. asistent) ter številom skupin in sicer:

-

seminarske oziroma teoretske vaje: 1 asistent na 10 ur vaj tedensko, v skupinah po 30 študentov;

-

laboratorijske vaje: 1 asistent na 10 ur vaj tedensko v skupinah po 15 študentov.

V kvoti sistemiziranih asistentskih delovnih mest se upoštevajo tudi stažisti asistenti in novi raziskovalci, ki sodelujejo v pedagoškem procesu v obsegu najmanj 3 ure vaj tedensko;

b)

za učitelja tujega jezika, učitelja veščin ali lektorja 9 ur predavanj ali vaj;

Delovno mesto učitelja ali lektorja se sistemizira na 9 ur tedensko v skupini 30 študentov; za vsako nadaljnjo skupino 30 študentov pri istem učitelju oziroma lektorju se število ur poveča za 50%;

c)

v višješolskih programih se delovno mesto asistenta sistemizira na 12 ur vaj tedensko;

d)

za strokovne sodelavce 16 ur vaj;

V višješolskih ali visokošolskih programih se delovno mesto strokovnega sodelavca sistemizira na 16 ur vaj tedensko;

e)

za laborante 21 ur vaj;

Eno delovno mesto laboranta in drugih tehničnih sodelavcev z višjo izobrazbo se sistemizira na dve delovni mesti asistentov.

2. Druga dela

2.1.

Poslovodna dela

Za vodstvena dela, upravno-administrativna, računovodska in druga dela, ki ne predstavljajo neposrednega izvajanja pedagoškega procesa, se sistemizirajo delovna mesta glede na velikost in naloge zavoda, pri čemer sredstva za plače teh delavcev ne morejo presegati 9% sredstev za plače pedagoških delavcev.

Visokošolskemu učitelju, ki je imenovan za dekana, prodekana za študijske zadeve ali predstojnika oddelka, ki je organizacijska enota zavoda in ima pooblastila v pravnem prometu, se šteje polovična letna urna obremenitev kot polna obremenitev.

Predlog sistemizacije delovnih mest z dejansko zasedbo upravno-administrativnih, računovodskih in ostalih delavcev na posameznem visokošolskem zavodu oblikuje dekan in jo predloži v potrditev Ministrstvu za šolstvo in šport.

2.2.

Knjižnica

Knjižnični delavec z visoko ali višjo strokovno izobrazbo se sistemizira za poln delovni čas glede na število študentov:

do 120 študentov 1 knjižnični delavec

nad 120 do 400 študentov 2 knjižnična delavca nad 400 do 1000 študentov 3 knjižnični delavci nad 1000 študentov 4 knjižnični delavci

Nadaljnje število knjižničnih delavcev se sistemizira na tistih visokošolskih zavodih, kjer je več kot 40.000 knjižnih enot.

Za vsakih nadaljnjih 20.000 enot se sistemizira dodatno delovno mesto knjižničnega delavca. V knjižne enote se ne všteva arhivsko gradivo.

Knjižnica mora biti odprta najmanj 8 ur na dan najmanj 5 dni v tednu. Če je odprta krajši čas, se sistemizira delavec z ustreznim krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.

2.3.

Visokošolski zavod sistemizira za opravljanje tehnično vzdrževalnih del najmanj enega in ne več kot 3 delavce z zahtevano srednjo strokovno izobrazbo IV. stopnje. Predlog števila delovnih mest oblikuje dekan, pri čemer upošteva površino, konfiguracijo zgradb in število študentov in ga predloži v potrditev Ministrstvu za šolstvo in šport.

2.4.

Visokošolski zavod sistemizira na 900 m2 neto talne hišne, čistilne površine eno delovno mesto snažilke z zahtevano I. stopnjo izobrazbe.

3.