Nalaganje dokumenta...
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD-B)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 22-918/2019, stran 2628 DATUM OBJAVE: 5.4.2019
VELJAVNOST: od 15.4.2019 / UPORABA: od 15.4.2019
RS 22-918/2019
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 15.4.2019 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: AKTUALEN.
918. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD-B)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD-B)
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. marca 2019.
Št. 003-02-3/2019-27
Ljubljana, dne 4. aprila 2019
Borut Pahor l.r. predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI (ZIRD-B)
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI (ZIRD-B)
1. člen
V Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 - odl. US, 114/06 - ZUTPG, 96/12 - ZPIZ-2 in 109/12) se v 6. členu v prvi in drugi alineji besedi »roditeljska pravica« nadomestita z besedama »starševska skrb«, v tretji alineji pa se besedilo »ji je odvzeta poslovna sposobnost« nadomesti z besedilom »ni poslovno sposobna«.
2. člen
V 7. členu se v prvem odstavku besedi »center otroka« nadomestita z besedo »sodišče«.
3. člen
V 12. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti iz 3. člena tega zakona izmed vseh prejetih vlog kandidatov izbere število kandidatov, ki ustreza potrebam iz 10. člena tega zakona ter so po strokovni presoji komisije glede na namen in vsebino izvajanja rejniške dejavnosti primerni za izvajanje rejniške dejavnosti.«.
4. člen
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
»14. člen
(1)
Če sodišče pri odločanju o namestitvi otroka v rejništvo v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja, ugotovi, da bi bila namestitev v rejništvo k sorodniku v otrokovo korist, za rejnika imenuje sorodnika, ki se s takim izvajanjem rejništva strinja in izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, kot so določeni v tem zakonu, tudi če sorodnik pred tem nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Pri odločitvi o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku sodišče upošteva oceno centra rejnika o primernosti sorodnika in oceno centra otroka, ali je taka oblika rejništva v otrokovo korist. Izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za čas trajanja namestitve otroka.
(2)
Izvršljivo odločbo o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku pošlje sodišče centru otroka in centru rejnika. Po prejemu izvršljive odločbe center rejnika vpiše sorodnika, h kateremu bo z izvršljivostjo odločbe otrok nameščen v rejništvo, v evidenco izdanih dovoljenj in ga napoti na usposabljanje, določeno v 12. členu tega zakona.
(3)
Sodišče izjemoma odloči o namestitvi otroka v rejništvo v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja, k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni otrokov sorodnik iz 7. člena tega zakona, če ta oseba izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, kot so določeni v tem zakonu, in soglaša s takim izvajanjem rejništva ter je otroku zaradi njegovih potreb le s tako obliko rejništva mogoče zagotoviti varstvo in vzgojo v njegovo največjo korist. Pri odločitvi o namestitvi otroka v rejništvo k tej osebi sodišče upošteva oceno centra rejnika o primernosti te osebe za izvajanje rejniške dejavnosti in oceno centra otroka, ali je taka oblika rejništva v otrokovo korist. Izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k tej osebi se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za čas trajanja namestitve otroka.
(4)
Izvršljivo odločbo o namestitvi otroka v rejništvo k osebi iz prejšnjega odstavka pošlje sodišče centru otroka in centru rejnika. Po prejemu izvršljive odločbe center rejnika vpiše osebo, h kateri bo z izvršljivostjo odločbe otrok nameščen v rejništvo, v evidenco izdanih dovoljenj in jo napoti na usposabljanje, določeno v 12. členu tega zakona.
(5)
Rejnik, ki na podlagi tega člena izvaja rejniško dejavnost, lahko pridobi dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti v skladu z določbami 8. do 13. člena tega zakona, pri čemer mu ni treba znova opravljati usposabljanja, določenega v 12. členu tega zakona.«.
5. člen
V 16. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ministrstvo odvzame dovoljenje na predlog centra rejnika, če:
-
rejnik izvaja rejniško dejavnost v nasprotju s koristmi otroka,
-
se ugotovi kateri izmed razlogov iz 6. člena tega zakona,
-
rejnik ne opravi usposabljanja v skladu z 28. členom tega zakona,
-
rejnik ne začne izvajati rejniške dejavnosti v treh letih po pridobitvi dovoljenja,
-
rejnik po strokovni oceni centra ni več primeren za izvajanje rejniške dejavnosti,
-
rejnik pet let ni imel nameščenega otroka.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Rejnika, ki je v skladu z drugim in četrtim odstavkom 14. člena tega zakona vpisan v evidenco izdanih dovoljenj, center rejnika izbriše iz evidence izdanih dovoljenj s potekom časa namestitve otroka, določenega v sodni odločbi, in rejnika o tem obvesti. Če se rejniška pogodba podaljša v skladu s prvim ali tretjim odstavkom 46. člena tega zakona, center rejnika opravi izbris iz evidence izdanih dovoljenj s potekom časa te namestitve.«.
6. člen
V 18. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon, in je vpisan v register iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic mora imeti dovoljenje in ne sme:
-
biti v delovnem razmerju za polni delovni čas,
-
biti družbenik oziroma delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
-
biti upokojen,
-
opravljati druge dejavnosti, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.
7. člen
V 19. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ministrstvo rejnike iz prejšnjega odstavka vpiše v register z naslednjim dnem po prenehanju vključitve v obvezna zavarovanja iz drugega naslova, vendar ne pred dnem vložitve vloge za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic.«.
8. člen
V 21. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Ministrstvo opravi izbris iz registra na predlog centra rejnika, če:«.
Druga alineja se spremeni tako, da se glasi:
»- se rejnik zaposli za polni delovni čas, postane družbenik oziroma delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se upokoji, prične opravljati drugo dejavnost, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z dnem pred upokojitvijo ali pred pričetkom zaposlitve oziroma opravljanja druge dejavnosti ali pred pridobitvijo položaja družbenika oziroma delničarja gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma ustanovitelja zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba,«.
9. člen
V 23. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Rejnik, ki je vpisan v evidenco izdanih dovoljenj v skladu z drugim in četrtim odstavkom 14. člena tega zakona, ima na tej podlagi lahko nameščenega otroka oziroma otroke, za katere je sodišče odločilo o tovrstni namestitvi v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja.«.
10. člen