Zakon o vojaških invalidih (ZVI)

OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 38-448/1974, stran 2115 DATUM OBJAVE: 19.12.1974

SRS 38-448/1974

448. Zakon o vojaških invalidih
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o vojaških invalidih
Razglaša se zakon o vojaških invalidih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na Seji Zbora združenega dela dne 11. decembra 1974 in na seji Zbora občin dne 11. decembra 1974.
Št. 192-7/74
Ljubljana, dne 11. decembra 1974.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o vojaških invalidih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Pravice po tem zakonu imajo tisti vojaški invalidi (v nadaljnjem besedilu: invalidi), ki izpolnjujejo pogoje za priznanje lastnosti vojaškega invalida po zveznem zakonu o vojaških invalidih (Uradni list SFRJ, št. 67-628/72).

2. člen

Sredstva za uresničevanje pravic po tem zakonu se zagotavljajo v proračunu SR Slovenije.

II. INVALIDSKE PRAVICE

1. Invalidski dodatek

3. člen

(1)

Pravico do invalidskega dodatka imajo invalidi I. do V. skupine ne glede na starost in zmožnost za delo ter drugi invalidi in uživalci družinske invalid­nine, ki so stari več. kot 60 let (moški) oziroma več kot 55 let (ženske) ali so popolnoma pridobitno nezmožni, če izpolnjujejo tele pogoje:

1.

da niso delavci v združenem delu oziroma v de­lovnem razmerju in da ne opravljajo samostojne po­klicne oziroma gospodarske dejavnosti;

2.

da nimajo sami in njihovi družinski člani takih rednih dohodkov, ki bi na upravičenca presegali 70% mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov.

(2)

Otroci, ki uživajo družinsko invalidnino, ima­jo pravico do invalidskega dodatka, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in če glede starosti in šolanja izpolnjujejo pogoje po predpisih o otroškem dodatku.

(3)

Če je imel invalid do smrti pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ima njegov zakonec, ki uživa družinsko invalidnino, pravico do invalidskega dodatka, če je star več kot 55 let (moški) oziroma več kot 45 let (ženska) in če izpolnjujejo pogoje, iz prvega odstavka tega člena.

4. člen

(1)

Za popolno pridobitno nezmožnost po tem za­konu se šteje nezmožnost, ki ustreza I. kategoriji inva­lidnosti po predpisih o invalidskem zavarovanju.

(2)

Za popolno pridobitno nezmožnega po tem za­konu se šteje tudi zakonec, ki dobiva osebno ali dru­žinsko invalidnino, če ima enega ali več otrok, ki še niso stari petnajst .let, ali če ima starejšega otroka, ki je popolno pridobitno nezmožen po prejšnjem od­stavku, in ki sam skrbi za otroke ter živi z njimi v istem gospodinjstvu.

5. člen

(1)

Invalidski dodatek je enak mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skup­nost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto, če upravičenec in njegovi dru­žinski člani nimajo rednih'dohodkov, ki bi vplivali na, višino invalidskega dodatka. Če pa upravičenec in njegovi družinski člani imajo redne dohodke, je invalidski dodatek enak razliki med delom dohodkov, ki mesečno pride na upravičenca in mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, zmanjšanim za 20 %. Če znaša del dohodkov, ki pride na upravičenca, manj kot 100 dinarjev mesečno, se ta dohodek ne upošteva.

(2)

Če dva ali več souživalcev družinske invalidni­ne izpolnjuje pogoje za pravico do invalidskega dodatka, se invalidski dodatek, odmerjen po prejšnjem odstavku, poveča za vsakega nadaljnjega souživalca za 50 % (za dva nadaljnja souživalca za 100 % itd.).

(3)

Invalidom in uživalcem družinske invalidnine, ki se sami preživljajo, ter invalidom V. do X. skupine in uživalcem družinske invalidnine, ki so stalno ležeči bolniki ali so slepi, se invalidski dodatek poveča za 100%. Uživalcem invalidnine, ki živijo sami in v kraju stalnega prebivališča nimajo ožjih družinskih čla­nov (7. člen tega zakona), se invalidski dodatek poveča za 50%.

(4)

Souživalcem družinske invalidnine gre samo eno povečanje invalidskega dodatka po prejšnjem odstavku; povečanje se določi na podlagi invalidskega dodatka, ki je odmerjen po prvem odstavku tega člena, in se prišteje k invalidskemu dodatku, ki je od­merjen po drugem odstavku tega člena za souživalce.

(5)

Invalidski dodatek se zaokroži tako, da se zne­sek 50 ali več par zaokroži na l dinar, znesek pod 50 par pa se ne upošteva.

6. člen

(1)

Souživalcem družinske invalidnine in užival­cem več invalidnin, gre samo en invalidski dodatek.

(2)

Če živijo souživalci družinske invalidnine skupaj, jim gre invalidski dodatek v enakih delih, če pa živijo ločeno (razvezani starši, zakonski in nezakonski otroci itd.) in nimajo dohodkov iz skupnih virov, gre invalidski dodatek samo tistim souživalcem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do invalidskega dodatka.

(3)

Če dva ali več souživalcev družinske invalid­nine, ki živijo ločeno, in nimajo dohodkov iz skupnih Virov, izpolnjujejo pogoje za invalidski dodatek, gre vsakemu od njih znesek, do katerega bi imel pravic kot samostojen uživalec, vendar seštevek teh zneskov ne sme presegati polnega invalidskega dodatka, pove­čanega za vsakega nadaljnjega souživalca. Če je se­števek večji, gre vsakegu souživalcu del invalidskega dodatka, sorazmeren, znesku, do katerega bi imel pra­vico kot samostojen uživalec.

(4)

Če eden od souživalcev izpolnjuje pogoje za po­večanje invalidskega dodatka po tretjem odstavku 5. člena tega zakona, mu gre to povečanje. Če izpolnjuje pogoje za povečanje invalidskega dodatka več soužival­cev, jim gre povečanje po enakih delih.

7. člen

Za družinske člane upravičenca, katerih redni dohodki vplivajo na pravico do invalidskega dodatka in na višino dodatka se štejejo: zakonec, otroci in starši, ki živijo z upravičencem v skupnem gospodinjstvu.

8. člen

(1)

Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dvakraten katastrski dohodek iz prejšnjega leta.

(2)

Če gre za uživalca invalidnine, ki ima pravico do povečanega invalidskega dodatka po tretjem odstav­ku 5. člena tega zakona, za invalida I. do IV. skupine, ki prejema dodatek za postrežbo in tujo pomoč, ali za družinske člane invalida I. do IV, skupine, ki je do smrti dobival dodatek za postrežbo in tujo pomoč, se vzame nepovečan katastrski dohodek.

(3)

Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup de­lovni organizaciji za več kot 10 let, se šteje mesečni znesek zakupnine.

(4)

Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kme­tijske dejavnosti ne upošteva.

9. člen

Z drugimi rednimi dohodki so mišljeni: delavčev osebni dohodek, pokojnina, osebni dohodek iz samo­stojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti, dohodek od stavb, razen dohodka od lastnega stanovanja, v katerem upravičenec stanuje, preužitek, štipendija uživalca in dohodek od zemlje, vzete v zakup.

10. člen

(1)

Za osebni dohodek družinskega člana iz med­sebojnega razmerja v združenem delu oziroma iz de­lovnega razmerja,, se šteje povprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 70%.

(2)

Za pokojnino upravičenca in. družinskih čla­nov, se šteje pokojnina iz meseca decembra prejšnjega leta; pri tem se pokojnina upravičenca zmanjša za 33 odstotkov, pokojnina družinskega člana pa za 70%.

(3)

Za osebni dohodek iz samostojne poklicne ozi­roma gospodarske dejavnosti in za dohodek od stavb se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka, za dohodek od zemlje, vzete v zakup, pa se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta po odbitku zakupnine.

11. člen

(1)

Del rednih dohodkov, ki pride na upravičenca, se dobi tako, da se skupni dohodki delijo na upravičen­ca, zakonca, otroka in starše, ki živijo z njim v skup­nem gospodinjstvu, ter na ožje družinske člane upravi­čenčevih otrok v istem gospodinjstvu, ki jih upraviče­nec, ali otrok preživlja.

(2)

Med družinske člane se štejejo tudi člani ožje družine upravičenčevega otroka ali vnuka ter pridobit­no nezmožni člani skupnega gospodinjstva, ki živijo na posestvu in se izključno preživljajo iz dohodkov posestva (ostareli sorodniki, tast in tašča itd.).

12. člen

(1)

Sprememba višine rednih dohodkov iz 8. do 10. člena tega zakona v preteklem letu vpliva na pravico do invalidskega dodatka šele od 1. aprila tekočega koledarskega leta do 31.marca naslednjega leta.

(2)

Novi redni dohodki se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku, izguba rednih dohodkov pa od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo organu prve stopnje. Na enak način se upošteva tudi sprememba v številu družinskih članov,

(3)

Smrt družinskega člana, na katerega se je de­lil dohodek pri odločanju o pravici do invalidskega dodatka, vpliva na dodatek šele po šestih mesecih.

13. člen

(1)

Za osebo, ki se sama. preživlja, se po tem za­konu šteje tisti uživalec osebne oziroma družinske in­validnine, ki v svojem gospodinjstvu nima pridobitno zmožnih sorodnikov in tudi ne ožjih .družinskih članov ali staršev, ki bi bili delavci v združenem delu oziro­ma v delovnem razmerju ali v pokoju ali bi imeli svoje zemljišče ali dohodek iz samostojne dejavnosti.

(2)

Otroci, ki glede starosti in šolanja izpolnjujejo 1 pogoje za prejemanje družinske invalidnine, invalidi I. do V. skupine ter osebe, ki so stare nad 60 let (mo­ški) oziroma nad 55 let (ženske) se štejejo za pridobitno nezmožne.

2. Družinski dodatek

14. člen

Pravico do družinskega dodatka imajo uživalci družinske invalidnine po invalidu I. do IV. skupine, ki je do smrti dobival dodatek za postrežbo in tujo po­moč, če nimajo sami in njihovi družinski člani rednih dohodkov, ki bi na upravičenca presegali ali bili ena­ki 85 % dodatka za postrežbo in tujo pomoč tiste stop­nje, ki ga jr imel invalid ob smrti. Pri tem se vzame znesek dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ki je po zveznih predpisih določen za invalide za tekoče ko­ledarsko leto.

15. člen

(1)

Družinski dodatek je enak razliki med tistim delom dohodkov, ki mesečno pride na upravičenca, in 85 % dodatka za postrežbo in tujo pomoč, vendar ne more znašati manj kot 10% dodatka za postrežbo in tujo pomoč na mesec.

(2)

Souživalcem družinske invalidnine gre en dru­žinski dodatek.

16. člen

Glede dohodkov, ki se upoštevajo pri presoji pra­vice do družinskega dodatka, glede ugotavljanja tiste­ga dela dohodkov, ki pride na upravičenca' in glede učinka sprememb v dejstvih in okoliščinah premoženj­skega stanja na družinski dodatek se ustrezno uporab­ljajo določbe tega zakona o invalidskem dodatku.

17. člen

Če uživalec družinske invalidnine izpolnjuje pogo­je za pridobitev pravice do družinskega dodatka in pra­vice do invalidskega dodatka, se mu prizna tista od teh dveh pravic, ki je zanj ugodnejša.

18. člen

(1)

Uživalci družinske invalidnine, ki ne izpolnju­jejo pogojev za pridobitev pravice do družinskega dodatka, imajo pravico do enkratne denarne pomoči, ki je enaka šestmesečnemu dodatku za postrežbo in tujo pomoč, do katerega je imel invalid pravico na dan smrti.

(2)

Pravico do ;enkratne denarne pomoči iz prejš­njega, odstavka ima tudi zakonec umrlega invalida, ki ne izpolnjuje pogojev za pravico družinske invalidnine, če noben drug družinski član ni uveljavil pravice do družinske invalidnine.

3. Otroški dodatek

19. člen

(1)

Invalidi I. do VII. skupine ter otroci, ki uži­vajo družinsko invalidnino, imajo pravico do otroškega dodatka v višini in ob pogojih, ki jih določajo pred­pisi o otroškem dodatku.

(2)

Invalidi VIII. do X. skupine, ki so pred nasto­pom rehabilitacije imeli pravico do otroškega dodatka na podlagi medsebojnega razmerja v združenem delu oziroma delovnega razmerja, imajo pravico do tega do­datka tudi tisti čas, ko so na rehabilitaciji po tem za­konu, če izpolnjujejo druge pogoje, ki jih določajo predpisi o otroškem dodatku.