MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 29 (MRS 29) -...

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 29
Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih ⁽¹³⁾

PODROČJE UPORABE

1

Ta standard se uporablja za računovodske izkaze, tudi konsolidirane računovodske izkaze, vsakega podjetja, katerega funkcijska valuta je valuta hiperinflacijskega gospodarstva.

2

V hiperinflacijskem gospodarstvu ni koristno poročati o poslovnem izidu in finančnem položaju v domači valuti, ne da bi računovodske izkaze ustrezno preračunali. Denar izgublja kupno moč tako hitro, da bi bilo zavajajoče primerjati zneske iz transakcij in drugih poslovnih dogodkov, ki se zgodijo v različnih trenutkih, celo v istem obračunskem obdobju.

3

Ta standard ne določa absolutne stopnje inflacije, ki naj bi pomenila začetek hiperinflacije. Stvar presoje je, kdaj je v skladu s tem standardom treba računovodske izkaze preračunati. Na hiperinflacijo kažejo značilnosti gospodarskega okolja v državi, med katere med drugim spadajo tudi:

(a)

prebivalstvo daje prednost ohranjanju premoženja v obliki nedenarnih sredstev ali v razmeroma trdni tuji valuti. Zneske domače valute takoj vloži, da bi ohranilo kupno moč;

(b)

prebivalstvo ne presoja denarnih postavk v domači valuti, temveč v razmeroma trdni tuji valuti. Tudi cene so pogosto navedene v tuji valuti;

(c)

pri prodajah in nakupih na up (na kredit) veljajo cene, ki upoštevajo pričakovano zmanjšanje kupne moči v času kreditiranja, tudi če je to obdobje kratko;

(d)

obrestne mere, plače in cene so vezane na indeks gibanja cen; in

(e)

nabrana (kumulativna) stopnja inflacije v treh letih doseže ali preseže 100 %.

4

Priporočljivo je, da vsa podjetja, ki poročajo v valuti istega hiperinflacijskega gospodarstva, uporabljajo ta standard od istega dne. Kljub temu pa velja ta standard za računovodske izkaze katerega koli podjetja od začetka obdobja poročanja, v katerem podjetje ugotovi, da obstaja v državi, v katere valuti poroča, hiperinflacija.

PRERAČUNAVANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

5

Cene se spreminjajo skozi čas zaradi delovanja različnih posebnih ali splošnih političnih, gospodarskih in družbenih dejavnikov. Posebni dejavniki, kot so spremembe ponudbe in povpraševanja ter tehnološke spremembe, lahko povzročijo pomembno povečanje ali zmanjšanje cen neodvisno drug od drugega. Poleg tega lahko splošni dejavniki povzročijo spremembe splošne ravni cen in tako tudi spremembe splošne kupne moči denarja.

6

Podjetja, ki pripravljajo računovodske izkaze na podlagi računovodenja po izvirnih vrednostih, pri tem ne upoštevajo sprememb splošne ravni cen ali povečanj posebnih cen pripoznanih sredstev ali obveznosti. Iz tega so izvzeta tista sredstva in obveznosti, ki jih podjetje mora ali se jih samo odloči meriti po pošteni vrednosti. Opredmetena osnovna sredstva se na primer smejo prevrednotiti na pošteno vrednost, biološka sredstva pa je na splošno treba meriti po pošteni vrednosti. Vendar nekatera podjetja predstavljajo računovodske izkaze, ki temeljijo na metodi dnevnih vrednosti, ki odraža učinke sprememb specifičnih cen sredstev v posesti.

7

V hiperinflacijskem gospodarstvu so računovodski izkazi, naj jih podjetje pripravi po metodi izvirnih vrednosti ali po metodi dnevnih vrednosti, koristni le takrat, ko so postavke izražene v merski enoti, ki velja na koncu obdobja poročanja. Zaradi tega se ta standard uporablja pri računovodskih izkazih podjetij, ki poročajo v valuti hiperinflacijskega gospodarstva. Informacij, ki jih zahteva ta standard, ni dovoljeno predstavljati v obliki dodatka k nepreračunanim računovodskim izkazom. Odsvetuje se tudi ločeno predstavljanje računovodskih izkazov, preden so preračunani glede na stopnjo inflacije.

8

Računovodski izkazi podjetja, katerega funkcijska valuta je valuta hiperinflacijskega gospodarstva, ki so pripravljeni po metodi izvirnih vrednosti ali po metodi dnevnih vrednosti, se izkazujejo v merski enoti, ki velja na koncu obdobja poročanja. Primerjalni podatki za prejšnje obdobje, ki jih zahteva MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kot je bil spremenjen leta 2007), in vse druge informacije, ki se nanašajo na prejšnja obdobja, se prav tako izkazujejo v merski enoti, ki velja na koncu obdobja poročanja. Za predstavitev primerljivih zneskov v drugačni predstavitveni valuti se uporabljata 42.(b) in 43. člen MRS 21 Vplivi sprememb menjalnih tečajev.

9

Dobiček ali izguba iz čistega denarnega položaja se vključita v poslovni izid in razkrijeta ločeno.

10

Preračunavanje računovodskih izkazov v skladu s tem standardom zahteva uporabo nekaterih postopkov in presoje. Dosledna uporaba omenjenih postopkov in presoje iz obdobja v obdobje je pomembnejša kot popolna natančnost tako dobljenih zneskov, ki se vključijo v preračunane računovodske izkaze.

Računovodski izkazi z izvirnimi vrednostmi

Izkaz finančnega položaja

11

Zneske v izkazu finančnega položaja, ki niso izkazani v merski enoti, veljavni na koncu obdobja poročanja, je treba preračunati z uporabo splošnega indeksa gibanja cen.

12

Denarne postavke se ne preračunajo, ker so že izražene v denarni enoti, ki velja na koncu obdobja poročanja. Denarne postavke so denar v posesti in postavke, ki bodo poravnane v denarju.

13

Sredstva in obveznosti, ki so v skladu s pogodbenimi določili vezani na spremembe cen, kot so indeksirane obveznice in posojila, se preračunajo v skladu s pogodbenimi določili, da se ugotovijo neporavnani zneski na koncu obdobja poročanja. Te postavke se izkažejo po tem prilagojenem znesku v preračunanem izkazu finančnega položaja.

14

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 29 (MRS 29) - Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih